Sklenjenih kupoprodajnih poslov z nepremičninami je bilo v prvem polletju v primerjavi z drugim lanskim za tri odstotke manj, njihova vrednost pa se je nominalno znižala za nekaj več kot 11 odstotkov, je razvidno iz poročila, ki ga je konec septembra objavila Geodetska uprava RS (Gurs).

Umiritev prometa v prvi polovici leta je po njihovih pojasnilih logična posledica največje oživitve trga stanovanjskih in poslovnih nepremičnin po letu 2010, do katere je prišlo lani. Končni podatki za lansko leto namreč kažejo, da se je v drugem polletju v primerjavi z enakim polletjem 2013 število prodaj stanovanjskih nepremičnin povečalo za 29 odstotkov, poslovnih nepremičnin pa za 38 odstotkov.

V prvem letošnjem polletju se je v primerjavi z drugim lanskim število prodaj stanovanjskih nepremičnin zmanjšalo za dva odstotka, pri čemer se je za hiše zmanjšalo za sedem odstotkov na 2038, za stanovanja pa se je povečalo za odstotek na 4335. Za poslovne nepremičnine se je število prodaj zmanjšalo za 15 odstotkov, kažejo začasni podatki za letošnje leto.

V primerjavi s prvim lanskim polletjem se število evidentiranih prodaj ni bistveno spremenilo niti za stanovanjske niti za poslovne nepremičnine, so ugotovili na Gursu.

Povprečna cena 1430 evrov za kvadrat

Povprečna cena prodanih rabljenih stanovanj v Sloveniji je v prvem polletju dosegla 1430 evrov na kvadratni meter, potem ko je bila v drugem lanskem polletju pri 1460 evrih, v prvem lanskem pa pri 1470 evrih. Cene so stagnirale na vseh večjih urbanih območjih.

Izjema je območje Obale brez Kopra, kjer je povprečna cena v primerjavi z drugim polletjem lani padla za okoli osem odstotkov na 2040 evrov na kvadratni meter. Na Gursu ob tem opozarjajo, da so na tem območju v prvem polletju letos prodajali v povprečju devet let starejša stanovanja.

V Ljubljani je bila povprečna cena za kvadratni meter pri 1990 evrih, v Kopru pa pri 1720 evrih. Najnižja je bila v Mariboru in Celju (1030 oz. 1050 evrov).

Na podlagi začasnih podatkov za letošnje leto ocenjujejo, da se je ustavil trend padanja cen stanovanjskih nepremičnin, ki je bil prisoten po letu 2010, ko so cene zaradi prve oživitve trga po dnu krize nekoliko okrevale.

Poslovni prostori in zemljišča

Pri poslovnih nepremičninah še ne morejo oceniti, ali je prišlo v prvi polovici letošnjega leta do zaustavitve trenda padanja cen, se je pa nadaljeval razmeroma močan trend padanja cen zemljišč za gradnjo stavb. Povprečna cena je dosegla rekordno nizko raven od začetka sistematičnega spremljanja leta 2007.

Zemljišča za gradnjo stavb ostajajo edina vrsta nepremičnin, ki po letu 2010 kaže konstanten trend padanja števila prodaj. V prvem letošnjem polletju se je v primerjavi z drugim polletjem lani število prodaj zmanjšalo za sedem odstotkov na 1056, v primerjavi s prvim polletjem lani pa kar za četrtino. Tako se je že povsem približalo rekordno nizkemu številu, ki so ga zabeležili v času največje krize nepremičninskega trga, to je v prvem polletju 2009.

Število prodaj kmetijskih in gozdnih zemljišč se je v prvem polletju letos v primerjavi s sezonsko primerljivim prvim polletjem prejšnjega leta opazno zmanjšalo; število prodaj kmetijskih zemljišč se je zmanjšalo za 13 odstotkov na 3411, pri gozdnih pa je bil padec 15-odstoten (na 1027). To verjetno pomeni zaustavitev zmernega trenda rasti prometa kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je trajal od leta 2010, ugotavljajo na Gursu.