Skupina mladih je pred kratkim ustanovila stanovanjsko zadrugo, s katero želijo člani zadruge zgraditi alternativno obliko bivanja, je na posvetu pojasnil Klemen Ploštajner iz stanovanjske zadruge Zadrugator. Z ustanovitvijo zadruge naslavljajo probleme mladih, ki jih prinašajo prekarno delo, odhodi v tujino, večja mobilnost in razpršenost dela. Vendar pa, kot je opozoril Ploštajner, za učinkovito delovanje potrebujejo podporo države z vzpostavitvijo zakonodajnega, finančnega in prostorskega načrtovanja.

Anja Planišček z ljubljanske fakultete za arhitekturo je predstavila izsledke skupine študentov, ki so v preteklem študijskem letu raziskovali stanovanjsko zadružništvo kot alternativno obliko stanovanjske preskrbe v Sloveniji. Študenti so poiskali potencialne stavbe v lasti ljubljanske občine in na razstavi, ki je spremljala posvet, predstavili možnosti umestitve stanovanjskih zadrug na treh ljubljanskih lokacijah. Zanimalo jih je, kako bivati prostorsko racionalno, prilagodljivo, družbeno povezano in stroškovno ugodno. Kot še ugotavlja Planiščkova, je dostopnost stanovanj za mlade zelo nizka, za Slovenijo pa je značilna pozna selitev v prvo samostojno stanovanje.

Na posvetu so se sicer zbrali s ciljem, da združijo argumente in identificirajo največje ovire, je dejal državni sekretar Tadej Slapnik iz kabineta predsednika vlade, ki je še poudaril, da je področje zagotavljanja dostopnih stanovanj zapisano tudi v koalicijski pogodbi.

Generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan je opomnila, da je bil s "širokim konsenzom" sprejet nacionalni stanovanjski program, strateški dokument, ki določa smer, v katero naj bi se razvijala nacionalna stanovanjska politika. Program za 2015-2015 je opremljen tudi z akcijskim načrtom, v katerem je predvidena vzpostavitev stanovanjske operative, je še izpostavila Radovanova.

Vodja sektorja za socialno podjetništvo Nena Dokuzov je predstavila nekaj ukrepov, s katerimi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo podpirajo oziroma lajšajo dostop mladih do najema stanovanja. To so predvsem različni javni razpisi s področja politike socialnega podjetništva in povratnih oblik mikrofinanciranja.

Da v stanovanjski ponudbi manjka za mlade cenovno sprejemljivih stanovanj na pravih lokacijah, se je strinjal direktor stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec, ki si želi, da bi mlade najprej spodbudili k skupinskim najemom stanovanj.

Marko Peterlin iz Mreže za prostor, ki povezuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora, je poudaril, da morajo najemne stanovanjske kooperative postati del javne stanovanjske politike. Opozoril je še, da namesto poimenovanja "zadruge" v razpravo poskušajo vpeljati izraz "kooperative", saj pobuda za njihovo ustanovitev prihaja od mladih.

Kot so organizatorji pojasnili že v vabilu na posvet S stanovanjskimi zadrugami do dostopnih najemnih stanovanj za mlade, zadruge temeljijo na združevanju članov z namenom zagotavljanja kvalitetnih in finančno dostopnih stanovanj, na načelih prostovoljnega članstva, demokratičnega upravljanja in ekonomske participacije.

Posvet so organizirali kabinet predsednika RS, fakulteta za arhitekturo in stanovanjska zadruga Zadrugator v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Ministrstvom za okolje in prostor RS, Mrežo za prostor in partnerskimi organizacijami.