Nova pasja televizijska maskota

26. 6. 2011 | Besedilo: Petra Mauer | Fotografije: Petra Mauer

nataša bešter, štiri tačke, psi, živali

Družina Bešter je prvi televizijski prispevek za Štiri tačke posnela pred petnajstimi leti, letos poleti pa bodo s piknikom oznanili nastanek že tristote televizijske oddaje. Dela je bilo ves čas zelo veliko, vendar se niso nikoli pritoževali. Radi ga opravljajo ravno zato, ker jih družba živali navdihuje, razveseljuje in osrečuje.

Nataša Bešter pove, da je imela pred Štirimi tačkami že kar nekaj izkušenj s TV Slovenija, kjer je vodila takrat zelo priljubljeno oddajo 3x3 in pripravljala prispevke za večerno nedeljsko oddajo Zdravo. »Vedeli so, da imam rada živali in naravo, zato so me poklicali z nove televizije TV3 in mi ponudili oddajo. Ker sem jo sprejela res z največjim veseljem, mi ni bilo nič težko. Po vseh teh letih sem bila že tolikokrat na televizijskih ekranih, a me ljudje najbolj poznajo kot veliko ljubiteljico živali,« pojasni sogovornica, ki je tudi svojo hčer Ano kmalu seznanila z medijskim svetom. »Ana je svoje prve izkušnje pred mikrofonom nabirala že na Radiu Žiri, kjer sem honorarno delala tudi sama. Ko je bila stara le pet let, je že deklamirala in nastopala v otroških oddajah, zato je brez vsakršne treme prevzela nagradno igro pri televizijski oddaji Štiri tačke. Takrat je bila stara 15 let in pozneje so sledile njene številne oddaje, s priljubljeno Avanturo na čelu, za katero sta s Tai­jijem Tokuhiso dobila celo viktorja.« Nataša je prepričana, da če imaš takšno družino, kot je njena, potem je vsekakor velika prednost, da delajo skupaj. Lahko se zanesejo drug na drugega, in kar je najpomembnejše – vedo, da imajo vsi člani radi živali, kar je pri snemanju te oddaje zelo pomembno. Njen mož Dino je namreč snemalec, in ker je zelo umirjen in potrpežljiv človek, lahko dela odlične posnetke.

Gostili so že veliko kinoloških strokovnjakov, vzrediteljev, veterinarjev, obiskali so zavetišča in se pogovarjali z znanimi Slovenci in Slovenkami. Na vsakem snemanju se imajo prijetno, saj so tako živali kot ljudje prijazni in pogosto se med njimi stkejo niti prijateljstva, ki ostanejo ... »Seveda nam bo za vedno ostal spomin na takratnega predsednika države, dr. Janeza Drnovška, ki smo ga spoznali kot ljubečega lastnika psa Brodieja. Takoj smo si bili všeč in zato sta nas po snemanju predsednik in Brodie obiskala tudi na našem domu na Katarini. To je bila za nas posebna čast.« V vseh teh letih se jim je seveda zgodilo že veliko zanimivih, smešnih in zabavnih dogodkov. Največkrat so se nasmejali svojima psičkama Tisi in Zoyi, ki sta med snemanjem napovednikov počeli vse vragolije sveta, le pri miru nista sedeli. »Seveda tega gledalci niso vedeli in so nam velikokrat rekli, kako sta naši dve psički pridni in potrpežljivi, a resnica je bila dostikrat drugačna,« razloži voditeljica, ki se dandanes z otožnimi očmi spominja bernske planšarske ovčarke, ki je lani zaradi klopovega ugriza za vedno zaprla oči. »Kar deset let je bila maskota naše oddaje. Bila je res lepo vzgojena in čudovita psička, pozorna tudi do naše male yorkshirske terierke Zoye. Med njima je vladalo nepredstavljivo prijateljstvo, njuno sožitje je bilo nekaj najlepšega, kar si lahko človek želi.« Po žalostni izgubi so se odločili domov pripeljati Tisino prapravnukinjo Bajko. »Veseli smo, da se je Zoya ravno tako navezala na Bajko, kakor sta bili s Tiso. Se pa zgodovina ponavlja in pri snemanju napovednikov za oddaje je zdaj še bolj vznemirljivo in pestro, saj je trimesečna psička tako živahna, da se precej nasmejimo, preden nam uspe kaj posneti. Ampak, Bajka že 'služi' svoj kruh, se navaja na kamero in vso pozornost, ki je je deležna.«

Bajka je bila daleč najmanjša v leglu osmih mladičkov mamice Bine. Bila pa je najbolj pogumna, in kadar so prišli gledat leglo bernčkov, se je vedno postavila k ograjici, jih milo gledala in nežno cvilila. To jih je tako zelo očaralo, da so izbrali njo. »Vzreditelji so nam sicer namigovali, naj vzamemo katero od njenih sestric, a najmanjša Bajka je vedela, da mora zaigrati na moja čustva,« pove njena skrbnica in pojasni, da je Bajka dobila pravzaprav ime po svoji babici – Tisini hčeri.

Doslednost se obrestuje

Dela s pasjim mladičkom je veliko, saj zahteva človeka 24 ur na dan. Tega se Nataša in Dino zavedata in zato se s kosmatinko nenehno ukvarjata. Kljub vsem izkušnjam s psi znova hodijo v malo šolo v KD Krim. »V naši skupini se deset mladičkov različnih pasem dvakrat na teden uči socializacije, delamo osnovne vaje za mlade kužke, predvsem pa se v malih šolah izobražujemo pasji lastniki. Res je, da se mladega kužka vzgaja s pozitivno motivacijo, treba pa je biti tudi odločen in dosleden pri vseh zapovedih. Tako da znamo tudi jasno in odločno reči ne, kadar je treba.« S Tiso niso imeli nikoli nobenih težav, je pa res, da so prvi dve leti njenega življenja veliko časa namenili ravno vzgoji, učenju, postavljanju meja. To se jim je potem obrestovalo vseh deset let. Želijo si, da bi bilo tako tudi z Bajko, ki ima ob sebi odličen vzor – Zoyo. Ta je novinko lepo sprejela, čeprav se je morala navaditi na njeno živahnost, energičnost in igrivost. Tisa je bila namreč potrpežljiva, polna miline in tolerance, mlada tribarvna bernka pa je Zoyo v začetku otroško grizla in se zaletavala vanjo brez občutka. Po nekaj dneh sta se dodobra spoznali, se prilagodili in zdaj se skupaj lepo igrata, lovita, dremata, čakata na priboljške in si poklanjata mokre poljubčke.

Družina Bešter živi zdravo, na vrtu pridelujejo bio sadje in zelenjavo, vsak dan si pripravljajo sveže stisnjene sokove, in če se le da, kuhajo in jedo doma. Verjamejo, da je pri psih tako kot pri ljudeh pomembna prehrana. »Pri nas imata poleg kakovostnih briketov na voljo vedno tudi kuhano hrano. Čeprav mi sami skoraj ne uživamo mesa, zanju velikokrat pripravljam juhice z mesom in zelenjavo. Redno dobivata jogurt, skuto in jajčka ... Prepričana sem namreč, da smo tudi Tisi z zdravo prehrano in na koncu z nekaterimi dodatki kar precej podaljšali življenje.« Pri zdravljenju psičk posegajo po alternativnih metodah, ki so olajšale težave že simpatični Bajki. »Ko smo jo dobili, je imela nekaj težav s prebavo, in ker je mož Dino že nekaj časa tudi bioterapevt, učenec svetovno znanega bioterapevta Zdenka Domančiča, ji je lahko veliko pomagal. Ta terapija namreč ne pomaga le ljudem, ampak ima velike uspehe tudi pri živalih.«

Nataša je prepričana, da Bajke ne bodo primerjali s pokojno Tiso. »Tisa je bila enkratna, prav tako ima Bajka nekaj čisto svojih potez. Je pa res, da je dober občutek, ker vemo, da je kljub vsemu delček Tise spet pri nas. V njenih očkah vedno sproti vidimo nagajive iskrice, ki so prav take kot Tisine. Vemo, da nas bo imela tudi Bajka neskončno rada in bo za nas naredila vse, tako kot mi zanjo ...« Nedvomno premorejo dovolj ljubezni za vse kužke, saj pogosto povedo, da bi, če bi le imeli več možnosti za varstvo, kadar so odsotni, ob sebi zbrali še precej večjo in bolj pisano druščino živali.

 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE