Gradimo hišo: Les, sinonim za trajnostno gradnjo

14. 6. 2013 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: arhiv podjetij

gradnja hiše, les, trajnostna gradnja

Gradnja z lesom je sinonim za trajnostno gradnjo, zato tudi pri nas narašča število lesenih objektov – z masivno, okvirno ali skeletno konstrukcijo. Slovenske proizvajalce lesenih hiš smo prosili, naj podrobneje predstavijo svoje konstrukcijske sisteme, ki zagotavljajo različno stopnjo energijske varčnosti in imajo vgrajene različne materiale.

Vsak kubični meter lesa, ki ga uporabimo namesto drugega gradbenega materiala, v povprečju zmanjša količino emisij ogljikovega dioksida v ozračje za 0,8 tone. Lesena hiša skupaj z leseno notranjo opremo, na primer, v svoji življenjski dobi skladišči približno 60 ton ogljikovega dioksida. Poleg tega se za predelavo lesa porabi šestkrat manj energije kot za proizvodnjo cementa, železa in izolacijskih materialov. Za tiste, ki jim je mar za okolje, je že to dovolj velik razlog, da se namesto za zidano hišo odločijo za leseno.

Približno polovica lesa iz tujine

Približno polovica lesa, ki ga slovenski pro­izvajalci lesenih hiš uporabljajo za konstrukcijske sisteme, je uvoženega. Paradoksalno je, pravi Gorazd Šmid iz Lumarja, da ob gozdovih, ki jih premoremo, v Sloveniji ne moremo priti do zadostnih količin kakovostnega lesa, ki bi ga lahko uporabili za obdelavo in gradnjo hiš. Les je namreč lahko naša pomembna konkurenčna prednost, zato bi morali čim prej začeti uresničevati ukrepe iz že sprejetega akcijskega načrta za oživitev slovenske lesnopredelovalne industrije, poudarja sogovornik. Kar se da veliko lesa sicer poskušajo kupiti doma, a tako kot vsi drugi proizvajalci si morajo kakovostne polizdelke zagotoviti pri dobaviteljih v Avstriji in Nemčiji.

Po besedah Ivana Grašiča iz Jelovice je več kot polovica lesa, ki ga vgradijo v Jelovičine hiše in druge objekte, domačega izvora. Tudi v Marlesu večinoma uporabljajo kakovosten les iz regionalnih gozdov, s čimer se izognejo dolgim prevozom, ki obremenjujejo okolje, predvsem pa s tem povečujejo ustvarjeno regionalno vrednost in podpirajo domače last­nike gozdov ter gozdna gospodarstva, pravi Peter Podplatnik. Uvažajo samo določene lepljene lesene izdelke, ki jih zaradi tehnoloških razlogov sami ne proizvajajo. Večinoma slovenski les uporabljajo tudi v Damahausu. Po besedah Marka Štirna je primarno predelan na žagah v Avstriji, medtem ko finalna obdelava poteka v domačem obratu in proizvodnji.

Različni konstrukcijski sistemi

Kupcem lesenih hiš so na voljo različni konstrukcijski sistemi, odločitev za tega ali onega je odvisna od tega, kako energijsko varčno hišo želijo, pa tudi od tega, katere materiale bi želeli imeti vgrajene. V zunanjih stenah Jelovičinih hiš, na primer, je uporabljenega dobrih 15 odstotkov lesa in 85 odstotkov toplotne izolacije različnega izvora. Delež lesa v zunanjih stenah v primerjavi z izolacijskim materialom niha glede na arhitekturo zunan­jega ovoja, po besedah Saše Jazbec iz podjetja Rihter na razmerje vplivajo tudi odprtine v steni in obremenjenost stene. V sami konstrukcijski in inštalacijski ravnini Lumarjevih zunanjih sten je delež lesa od 10- do 15-odstoten, lahko je tudi višji, če so zaradi statike potrebne dodatne ojačit­ve konstrukcije. Če pa pogledamo celoten prerez zunanje stene, je delež lesa v nosilni konstrukciji v primerjavi z izolacijo nižji od 10 odstotkov predvsem zaradi fasadne izolacije, v kateri ni nosilne konstrukcije, doda Gorazd Šmid in poudari, da je les v primerjavi z betonom ali jeklom že sam po sebi zelo dober izolator in z izjemnimi toplotnimi karakteristikami izboljšuje celotno energijsko bilanco lesenih hiš.

16-centimetrska nosilna lesena konstrukcija

Osnova vseh Lumarjevih stenskih sistemov, iz katere so se razvili preostali sistemi, je sistem Standard. Stena je debela 305 milimetrov in je sestavljena iz materialov, ki določajo ključne in za bivalno ugodje pomembne karakteristike. Osnova je dvojna mavčnovlaknena obloga, ki zagotavlja boljšo zvočno in požarno izolativnost ter boljšo nosilnost, uravnava tudi vlažnost. Lesena nosilna konstrukcija je široka 16 centimetrov, njeno notranjost zapolnjuje mineralna izolacija. Kot fasadna izolacija se lahko uporabita ekspandirani polistiren (EPS) in silikatni zaključni sloj.

Nadgradnja sta sistema Prestige in Energy, oba imata dodatno inštalacijsko ravnino, ki olajša zagotavljanje dobre zrakotesnosti, saj inštalacije nikoli ne prebijejo parne ovire, prav tako omogočata dodatnih šest centimetrov izolacije na notranji strani. Sistema sta debela 365 oziroma 405 milimetrov in se razlikujeta glede na debelino fasadne izolacije. Prestige je izoliran z 10 centimetri mineralne volne, Energy s 14 centimetri. S stenskim sistemom Prestige s toplotno izolativnostjo pod 0,137 W/m²K lahko postavijo že zelo dobro nizkoenergijsko hišo, za katero je mogoče pridobiti subvencijo Eko sklada, medtem ko s sistemem Energy dosežejo pasivni standard, pojasnjuje Gorazd Šmid. V obeh konstrukcijskih sestavih so lahko kot izolacija v konstrukciji vpihana tudi celulozna vlakna, ki bistveno izboljšajo ugodje bivanja in predvsem poleti zagotavljajo manjše pregrevanje. Različica omenjenih sistemov je stenski sistem Bio & Eko, ki pa je izoliran s povsem naravnimi materiali (celuloza in lesna vlakna).

Energijsko najbolj učinkovit je sistem Pasiv, v katerem je minimaliziran delež lesa z uporabo lesenih I-nosilcev, zaradi česar je toplot­na prehodnost bistveno izboljšana, pravi sogovornik. Sistem, ki se kot prvi v Sloveniji ponaša s certifikatom nemškega inštituta za pasivno gradnjo, je izoliran s celuloznimi vlakni, kot fasadna izolacija pa se uporabljajo lesna vlakna.

10-centimetrska inštalacijska ravnina

Jelovičin sistem Termo plus ustreza nizkoenergijskemu standardu: debelina lesenega okvirja je 14 centimetrov, prav tolikšna je debelina izolacije iz kamene volne, v fasadnem sloju je 16 centimetrov EPS ali kamene volne, v šestcentimetrski inštalacijski ravnini je toplotna izolacija iz kamene volne, toplotna prehodnost celotne stene je 0,115 W/m²K. Podobna je sestava sistema Eko plus, le da je v fasadnem sloju šest centimetrov debela fasadna lesnovlaknena plošča, v 10-centimetrski inštalacijski ravnini je izolacija iz lesne volne, toplotna prehodnost celotne stene pa je 0,16 W/m²K.

Pasivni standard izpolnjuje sistem Pasiv s 14-centimetrskim lesenim okvirjem, prav tolikšno debelino izolacije iz kamene volne, v fasadnem sloju je 20 centimetrov grafitnega EPS, v šestcentimetrski inštalacijski ravnini je izolacija iz kamene volne, toplotna prehod­nost celotne stene je 0,10 W/m²K.

Ekološka gradnja z lesom

Najbolj prodajani Marlesov sistem v zadnjih dveh letih izpolnjuje nizkoenergijske standarde. Skupna debelina stenskega sistema Mega plus N 10 je 357 milimetrov, toplotna prehodnost pa 0,12 W/m²K. S tem sistemom kupcem omogočamo, da kandidiranje za nepovratna finančna sredstva Eko sklada, saj zagotavlja zahtevano zrakotesnost in porabo energije za ogrevanje pod 25 kWh/m²a, pravi Peter Podplatnik. Sistem ima šestcentimetrsko inštalacijsko ravnino, ki je napolnjena s 40 milimetri zvočne in toplotne izolacije iz kamene volne. V osnovni izvedbi je fasadna izolacija iz grafitnega EPS, lahko pa kupec namesto tega izbere kameno volno in s tem dobi difuzijsko odprt sistem, pravi sogovornik. Osnovna izolacija je 160 milimetrov kamene volne, na voljo je tudi različica z vpihanimi celuloznimi vlakni.

Zahteve pasivne gradnje izpolnjuje sistem Pasiv Natura, katerega skupna debelina je 451 milimetrov, toplotna prehodnost stene pa 0,103 W/m²K. Osnovni element v pasivnem sistemu je pokočnik, ki je rezultat lastnega znanja in izdelan iz slovenskih materialov, poudari Podplatnik. Prednost pokončnika je, da je vertikalna dopustna nosilnost do trikrat večja kot pri prefabriciranih I-nosilcih. Pomemben rezultat novega konstrukcijskega elementa je po sogovornikovih besedah tudi končna cena, ki je v povprečju za 20 odstotkov nižja kot pri primerljivih izdelkih. Konstrukcijski element je zasnovan tako, da je mogoče kot izolacijo uporabiti katero koli naravno izolacijo v razsutem stanju, kot so celulozna vlakna, lesna vlakna, kokos, lan, konoplja ...

Kupcem, ki dajejo prednost ekološki gradnji z lesom, ponujajo konstrukcijski sistem ekološke gradnje Eko Natura, v katerega je vgrajen le svež les, kot fasadna izolacija so uporabljene lesnovlaknene plošče, za osnovno izolacijo pa celulozna vlakna. Stena je debela 317 milimetrov, toplotna prehodnost celotnega sestava je 0,16 W/m²K. Hiša, grajena s tem konstrukcijskim sistemom, je do okolja prijazna, ima odlične izolacijske lastnosti, temperatura v njej pa je ves čas nadzorovana, zaradi česar je v prostorih izvrstna bivalna klima, poudarja Podplatnik.

Statično samostojen skelet, oblečen v naravne materiale

V podjetju Rihter kupcem ponujajo šest različnih osnovnih konstrukcijskih sistemov. Za konstrukcijski sistem Pasiv so pridobili certifikat nemškega inštituta Passivhaus Institut. Toplotna prehodnost zunanjih sten in strehe je 0,09 W/m²K. Merila za nizkoenergijsko grad­njo izpolnjuje sistem Optimal +. Toplot­na prehodnost zunanjih sten in strehe je 0,11 W/m²K. V obeh primerih je debelina lesene nosilne stenske konstrukcije 16 centimetrov, strešne konstrukcije pa 22 centimetrov. Kot polnilo med leseno konstrukcijo je uporab­ljena toplotna izolacija iz kamene volne.

Za gradnjo nizkoenergijske hiše iz naravnih materialov so razvili konstrukcijski sistem Natura. Debelina nosilne konstrukcije v stenah in strehi je 22 centimetrov, kot polnilo je uporabljena naravna toplotna izolacija iz lesnih vlaken.

Podobni so sestavi sten pri skeletni gradnji, le da pri tem načinu gradnje stene v celoti sestavljajo na terenu. Prednost skeletne sestave zunanje stene je v tem, da je difuzijsko odprta, da pa to lahko dosežemo, moramo izbrati materiale, ki so higroskopični, pravi Marko Štirn. To pomeni, da so sposobni sprejemati in oddajati vlago v prostor, kar je laže uresničiti pri statično samostojnem skeletu, ki ga oblečemo v popolnoma naravne materiale, kot so lesna volna, lesnovlaknene plošče, OSB-plošče in podobno. Optimalna debelina zunanje stene v predalpskem delu naše države je 35 centimetrov, toplotna prehodnost pa 0,13 W/m²K oziroma 0,09 W/m²K za strop, poudarja sogovornik.

Uporabljajo tudi lesne kompozite

Proizvajalci poleg lesa uporabljajo tudi lesne kompozite. Najpogosteje uporabljen lesni kompozit so leseni I-nosilci, ki nadomeščajo polni les. Lesni kompoziti se zaradi sestave, ki je prilagojena drugačnim obremenitvam, na nekatere obremenitve odzovejo bolje kot naravni les. Zaradi kombinacije materialov, lepil in usmerjenosti vlaken večkrat uporabljajo tudi lesni kompozit KLH-plošče (križno lepljen les), pravi Gorazd Šmid. Te lahko prenesejo bistveno večje razpone kot naravni les, kar poenostavi gradnjo večjih odprtih prostorov. Čeprav si prizadevajo uporabljati kar največ naravnega lesa, je včasih treba dodatno utrditi konstrukcijo, za kar so najboljši lesni kompoziti, ki po sogovornikovih besedah izboljšajo samo nosilnost konstrukcije.

Uporabljajo se še mavčnovlaknene in cementno-iverne plošče, LSB- in OSB-plošče. Mavčnovlaknene plošče so negorljive, spadajo v najvišji varnostni razred in že pri majhni debelini omogočajo odlično zaščito pred požarom, pravi Peter Podplatnik. Poleg tega konstrukcije z mavčnimi ploščami omogočajo doseganje bistveno boljših rezultatov zvočne zaščite kot masivne betonske ali opečne konstrukcije. Cementno-iverne plošče so težko gorljive (razred gorljivosti B), so vodoodporne, imajo visoko gostoto (1400kg/m3) kar ugodno vpliva na boljšo zvočno izolativnost in omogoča večjo akumulacijo toplote, razloge za njihovo uporabo pojasni Ivan Grašič. LSB- in OSB-plošče imajo visoko upogibno in strižno trdnost, kar zagotavlja ustrezno statično zavetrovanje konstrukcije, OSB-plošče pa se uporabljajo tudi kot parna ovira pri difuzijsko odprtih sistemih konstrukcij.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE