»Pravilno zasnovane, sprojektirane in kakovostno izdelane montažne hiše so potresno veliko bolj varne kot klasične zidane. Razlog je preprost: les se namreč zaradi svoje elastičnosti bolje odziva na tresenje tal kot beton, bolje prenaša tako vlečno kot tudi tlačno obremenitev na upogibno silo, ki nastane kot posledica premikanja tal ob potresu. Pravilno zasnovana in pravilno izdelana lesena konstrukcija se tako zaradi prožnosti le zamaje, ne pa tudi poruši,« pojasni Žan Pritržnik, direktor podjetja Lesoteka hiše.

Po njegovih besedah največjo potresno varnost zagotavlja sistem lesene gradnje po sistemu križno lepljenih plošč. Ta sistem gradnje spada v kategorijo montažne gradnje, saj so vse masivne lesene stene objekta narejene v proizvodnji, na gradbišču jih le še sestavijo. Masivne stene po tako imenovanem sistemu CLT (ali KLH) so narejene iz več slojev smrekovih desk debeline od 20 do 40 milimetrov, posamezni sloji pa so križno lepljeni. »Takšne stene imajo izjemne gradbene in fizikalne lastnosti, kot so statična trdnost, ognjevarnost, toplotna izolativnost in kumulativnost,« našteva Pritržnik, ki si želi, da bi lahko plošče iz križno lepljenega lesa proizvajali v Sloveniji, saj je po njih veliko povpraševanja. Slovenski ponudniki tovrstne gradnje ga zato uvažajo iz Avstrije. »Kljub temu so naše hiše iz slovenskega, koroškega lesa. Posekajo in razžagajo ga v Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, mi naredimo delavnične načrte in les prodamo v Avstrijo, kjer izdelajo plošče CLT ali MHM iz križno spojenih konstrukcijskih elementov ter naredijo izreze za okna in vrata. Tako izdelane stene odkupimo in postavimo objekt. Obvladujemo torej celotno verigo od gozda do hiše, zato lahko kupca peljemo v gozd in mu pokažemo, katera drevesa bomo podrli za njegovo hišo. Izključno slovenski les uporabljamo tudi za gradnjo brunaric,« še pravi Pritržnik.

Les je eden od potresno najvarnejših materialov tudi zato, ker je konstrukcija lesenih hiš lahka ter zato primerna za postavitev na območjih z zmanjšano nosilnostjo tal in na potresno ogroženih območjih. Poglejmo opečno in leseno steno enakih dimenzij in z enako izolativnostjo oziroma toplotno prevodnostjo – razlika je ogromna: opečna stena je težka 312 kilogramov in debela 545 milimetrov, medtem ko lesena tehta le 69 kilogramov in je debela 405 milimetrov. »Pri končnem izračunu trajnostnih elementov se predvsem zaradi količine oziroma teže materialov les izkaže kot bolj trajnosten material. Lesene hiše imajo lahko tudi negativni ogljični odtis. V našo masivno individualno hišo, zgrajeno po sistemu CLT, na primer, je lahko vgrajenega tudi več kot 100 m³ lesa, to je štirikrat več kot v drugih montažnih hišah, kar ugodno vpliva tudi na počutje ljudi, ki v taki hiši živijo,« še poudari Žan Pritržnik. Da gre za resnično kakovostno gradnjo, v podjetju Lesoteka hiše jamčijo tudi s 40-letno garancijo na stabilnost konstrukcije in s petletno garancijo na kakovost izvedbe.