V proizvodni hali na podlagi arhitekturnih načrtov pripravijo stene in stropove – nekateri proizvajalci tudi strešne elemente – v obliki panelov, ki jih potem na gradbišču le še sestavijo. Proizvodnja panelov za povprečno veliko hišo traja OD tri do pet dni, dva do tri dni pa navadno zadostuje, da iz njih na parceli postavijo v hišo.

Paneli iz več plasti

Paneli so sestavljeni iz več plasti, ki so lahko pri različnih proizvajalcih različne. Najpogosteje se uporabljajo plošče OSB ali kakšne druge lesnovlaknene plošče, na notranji strani pa navadno mavčnokartonske plošče, mavčnovlaknene ali kakšne druge plošče na osnovi lesa ali mavca. Vmesni prostor je zapolnjen s toplotno izolacijo. Širino vmesnega prostora določajo tako imenovani I-nosilci, ki so na robovih sestavljeni iz masivnega lesa, vmes je vstavljena plošča OSB. V zunanje stene so že vgrajena okna in ustrezna senčila, pripravljene so inštalacijska ravnina s cevnimi razvodi za elektriko in električne doze. Z notranje strani jih je treba le še pokitati in pobeliti, na zunanji strani je že prvi fasadni omet.

Manj dela na gradbišču

Proizvodnja panelov skupaj z vgradnjo stavbnega pohištva poteka v industrijskem objektu, kjer so klimatske razmere nadzorovane, kar je zelo pomembno za uporabljene materiale, predvsem les. Za povprečno veliko hišo jih izdelajo v treh do petih dneh, na gradbišču pa jih sestavijo v dveh do treh dneh – hiša je pod streho in zaščitena s sekundarno kritino. Na gradbišču je treba med drugim zatesniti vse stike, končati fasadno oblogo in vgraditi strešne elemente, ko so narejeni vsi zaključki ob zunanjih stenah, pa izdelati še toplotno izolacijo na ostrešju. Nekateri proizvajalci na gradbišče pripeljejo stene z že dokončano notranjo stensko oblogo, ki je lahko iz masivnega lesa, in že izdelano streho.

Montažni stropni elementi

Medetažne elemente sestavljajo leseni stropniki, med katere je položena toplotna izolacija. Na zgornji oziroma pohodni strani so stropniki navadno pokriti s ploščami OSB, na spodnji pa z mavčnovlaknenimi. Panelni sistem gradnje omogoča tudi gradnjo večetažnih stanovanjskih objektov, saj so proizvajalci razvili velikopanelni montažni konstrukcijski sistem, ki se je v Evropi začel uporabljati okrog leta 1985.

Nosilna konstrukcija iz lesenih reber

Nosilna konstrukcija je pri panelnih sistemih sestavljena iz lesenih reber, pravokotnih presekov in oblog, ki so pritrjena na rebra. Ta prenašajo vertikalne obtežbe, obloge pa poleg tega, da imajo pomembno vlogo pri prenosu horizontalnih obtežb, celotno konstrukcijo še stabilizirajo. Vertikalne obtežbe se prenašajo z ostrešja na lesene dele panelne stene do etažnega stropa, po horizontalnih elementih v stropu pa nato v panelno steno spodnje etaže in tako vse do temeljev. Stabilnost konstrukcije dosežejo s togostjo posameznih konstrukcijskih elementov in sklopov ter z njihovim ustreznim sidranjem. Tako kot pri skeletni gradnji tudi pri panelni uporabljajo lesne zveze, vendar je teh manj, ker so nosilni elementi pri izdelavi panela mehansko stisnjeni skupaj.

Za netipske več časa

Tipske montažne hiše so hitro postavljene in cenovno ugodne, saj je pri izdelavi panelov med drugim optimizirana poraba materialov. Seveda panelna gradnja omogoča tudi netipske različice, graditi je mogoče popolnoma individualizirane hiše, vendar to podaljša čas projektiranja in pripravo dokumentacije za izdelovanje elementov v proizvodni hali. Panelna gradnja je ob ustreznih konstrukcijskih detajlih primerna tudi za večetažne lesene konstrukcije. Ne glede na to, ali smo se odločili za tipsko ali netipsko različico, lahko z montažno hišo v primerjavi z zidano pri enakih zunanjih gabaritih pridobimo tudi do deset odstotkov uporabne stanovanjske površine.

Delo in dom, 28. julij 2010