Takojšnja proizvodnja je namreč najboljša zaščita, besede enega izmed članov združenja ponovi Ana Hafner, predsednica sveta združenja ASI: »Vsi izumi namreč niso patentirani, izumitelji se pogosto odločijo za modelno zaščito, ki varuje videz izdelka. Veliko inovacij je tudi nezaščitenih, saj je, kakor je nekoč dejal naš član, najboljša zaščita takojšnja proizvodnja.« Na vprašanje, koliko izumov Slovenci predstavijo na leto, je težko odgovoriti, dejstvo pa je, pravi Hafnerjeva, da smo zelo inovativni, o čemer pričajo številne nagrade, ki jih izumitelji in tudi raziskovalne organizacije prejmejo na mednarodnih razstavah inovacij in tekmovanjih v tujini.

Večji problem je, da je naš inovativni potencial zelo slabo izkoriščen in zelo malo izumov zaživi v obliki končnih izdelkov na trgu, čeprav so lahko zelo perspektivni. V združenju so zato še zlasti veseli za vse, ki jim je uspelo svoj izum pripeljati do proizvodnje, bodisi da so ga prodali podjetjem bodisi da so ga začeli izdelovati sami. S tem namreč, poudarja sogovornica, ne pridobi le inovator, ki se mu povrne finančni vložek v izum, ampak tudi država.

Nekatere raziskave kažejo, da so inovatorji posamezniki sposobni razviti bolj prelomne izume kot podjetja, kar je po svoje razumljivo. Vzemimo za primer ekipo znanstvenikov, ki jim je kozmetična multinacionalka naložila točno določeno nalogo, recimo poceniti sestavine v kremi za telo. »V tej inovaciji ne bo popolnoma nič radikalnega. Na drugi strani pa imamo neodvisne inovatorje, ki jim nihče ne narekuje, kaj morajo izumljati, ampak črpajo ideje iz vsakdanjega življenja – marsikateri izum je nastal preprosto zato, ker so si želeli olajšati vsakodnevna opravila, a v trgovinah niso našli ustreznega pripomočka,« pojasnjuje sogovornica.

Inovacijski sledilci

Večina izumov članov združenja – med njimi so predvsem izumitelji posamezniki in lastniki mikro podjetij – tako spada v kategorijo »človeške potrebščine«, ki vključuje oblačila, živila, pohištvo, zdravstvene in športne pripomočke in podobno. Gre za zelo obsežno kategorijo, ki zajema zelo široko pod­ročje, od različnih pripomočkov, ki lajšajo vrtna opravila, do specializiranih pripomočkov za uporabo v medicini. »Po deležu patentnih prijav v tej kategoriji – govorimo o razredu A mednarodne patentne klasifikacije – Slovenija po podatkih iz zadnje publikacije Eurostata Science, technology and innovation in Europe v primerjavi z drugimi državami precej izstopa,« pravi Ana Hafner.

Glede na podatke, ki jih je mogoče meriti, kot je denimo število patentov, je Slovenija po statistikah Eurostata, ki upošteva mednarodne patentne prijave pri Evropskem patentnem uradu, sicer pod povprečjem Evropske unije, vendar boljša od vseh novih članic in tudi od Španije, Portugalske in Grčije. Na lestvici Innovation Union Scoreboard, ki upošteva več kazalnikov inovacijske uspeš­nosti, pa po besedah Hafnerjeve spadamo med tako imenovane inovacijske sledilce, skupaj z Avstrijo, Belgijo, Ciprom, Estonijo, Irsko, Luksemburgom, Francijo in Veliko Britanijo, ki dosegajo inovativnost blizu povprečja Unije.

Spreminjajo svet

Slovenci se lahko pohvalimo s kar nekaj inovatorji iz preteklosti in sedanjosti, ki sicer niso tako znani kot Nikola Tesla, so pa vendarle s svojimi izumi pomembno pripomogli k spreminjanju sveta. »Ko govorimo o sodobnih inovatorjih, ne moremo mimo tistih, ki so hkrati uspešni podjetniki v svetovnem merilu, kot so Ivo Boscarol, brata Jakopin, Igor Akrapovič, Joc Pečečnik, Drago Lamut in številni drugi,« našteva sogovornica.

Vendar po številu izumov vse prekaša zdaj že 93-letni Peter Florjančič, izumitelj in avtor več kot 400 patentov za nove proizvode. Med najbolj prepoznavnimi so okvirček za diapozitive, ki ga je naredil leta 1969 in so ga kupovale multinacionalke, kot so Kodak, Fuji, AGFA in Ferania, steklenička za parfum brez stisnjenega zraka, smučarske vezi, ukrivljene palice za smuk, snowboy (predhodnik snowboarda), plastična zadrga in še bi lahko naštevali.

Slovenski inovatorji se z mednarodnih sejmov in razstav inovacij redno vračajo z najvišjimi priznanji in nagradami. Če bi želeli našteti vse, je na teh straneh premalo prostora, zato je Ana Hafner naredila izbor nekaj najbolj zanimivih izumov v zadnjem času: pripomoček za iztiskanje vsebine iz tub Janka Štifterja, večnamenska kosilnica Ivana Gregoriča, sistem za vertikalno odpiranje oken Aleksandra Gruma, pobiralec pasjih iztrebkov tiskarne Požgaj, pripomoček za čiščenje rež med tlakovci Marjana Berganta, metoda preganjanja voluharja z uporabo vrt­ne kosilnice Rajka Topolovca, večnamenska zibelka Erike Drobnič, protizdrsna naprava za obuvala Franca Krmelja, multisenzorska tehnologija za kuhanje Albina Smrketa, zračna vodotesna obutev in nožni okopalnik Jakoba Černoge, plevelnik in uničevalec muh Alfonza Radeta, WC-krtačka z razpršilcem Anžeta Dernača, magnetno držalo za žarnice Lucijana Premrla, izolator oken in vrat Alojza Čarmana, filter za izločanje nitratov iz pitne vode Marjana Dreva, nagibalni podstavek za lestve Aleksandra Pajtlerja, navojni vijak za stiropor Jožeta Gačnika, prilagodljivi zobotrebci Obrada Dabiča, stoli na vzmeteh Miroslava Žiberta, bioaktivni odstranjevalec vlage in vonjav že pokojnega Viljema Turšiča in soinovatorjev …

»Veliko je tudi različnih pripomočkov za šport, razgibavanje, igrač, dodatkov za avtomobile, izumov, uporabnih pri gradnji ali obnovi hiše, vendar sem se omejila predvsem na področje gospodinjstva in del na vrtu,« je svoj izbor utemeljila sogovornica.

Spretni tehniki brez poslovne žilice

Za skoraj vse naštete izume so izumitelji izdelali prototipe ali vsaj modelčke, s katerimi je mogoče nazorno prikazati, kako delujejo. Nekaterim pa je uspelo narediti korak naprej in svoj izum prenesti v proizvodnjo. Tako je med drugim mogoče kupiti pripomoček za iztiskanje vsebine iz tub v dveh izvedbah, sistem za vertikalno odpiranje oken, pobiralec pasjih iztrebkov, večnamensko zibelko, navojni vijak za stiropor in bioaktivni odstranjevalec vlage in vonjav z znamko Bio4Fresh.

Žal pa veliko izumov ostane na stopnji prototipa in ne pridejo na trg. Razlog je v tem, pravi Ana Hafner, da marsikateri izumitelj, čeprav je zelo spreten tehnik, nima poslovne žilice: »Nekateri imajo težave že s pripravo kratkega dopisa. Od takšnega človeka je težko pričakovati, da bo odprl svoje podjetje in se znašel v poslovnem svetu. Ključna rešitev – ideja pravzaprav prihaja od kolegov z Inštituta IRSA in dr. Andreja Cvelbarja z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo – bi bila lahko v povezovanju izumiteljev z mladimi brezposelnimi diplomanti s področja družboslovja, zlasti ekonomije. Prvi bi pris­pevali tehnološko, drugi marketinško znan­je. Če izumitelj združuje oboje, pa uspeh skoraj zagotovo ne uide.«