Kopalnica tako postaja statusni simbol in prestižno mesto za nego in sprostitev telesa in duha. Ni povsem jasno, ali so se proizvajalci odzvali na potrebe sodobnega človeka ali so bili oni tisti, ki so ga z izvirnim, premišljenim in pogosto prav navdušujočim oblikovanjem kopalniškega pohištva ter s tehnološko dovršeno opremo prepričali, da potrebuje prav to. Sodobna kopalnica je opremljena z veliko deževno prho, svetlo in prostorno kabino za prhanje, v katero se vstopa brez težav, samostojno stoječo kadjo, dvema umivalnikoma in straniščno školjko, ki je daleč od svoje izhodiščne oblike in je pogosto videti kot kub, namenjen sedenju. Pohištvo je praviloma leseno in ne preveč izstopajoče, piko na i dajo skrbno oblikovane armature nenavadnih oblik in materialov ter razsvetljava.

Večini proizvajalcev je skupno, da oprema in pohištvo v kopalnici ohranjata vtis preprostosti. Uporabniku pa pustijo proste roke, da prostor opremi po svojih željah in pri tem izbere elemente iz različnih, med seboj združljivih kolekcij. To namreč omogočajo pravilne, največkrat kvadratne linije umivalnikov in kadi, z jasno izraženimi robovi, ki včasih delujejo že kar preostro. Za umivalnike je še značilno, da so postavljeni na pult oziroma leseno omarico, in ne več vgrajeni vanjo. Čeprav med materiali za umivalnike in kadi, ki so obvezno v središču prostora, in ne na njegovem robu, še vedno prevladuje keramika, so predvsem nasadni umivalniki vse pogosteje iz marmorja, grobo obdelanega kamna in debelega kaljenega klasičnega, ali če želite dražjo različico, muranskega stekla.

K temu se odlično podajo armature ravnih geometrijskih oblik z ostrimi robovi. Najdrznejši oblikovalci so jih zasnovali tako, da voda iz njih ne teče v curku, temveč se po ozkem kanalu zliva v umivalnik ali kad kot slap. Oblikovane so lahko tudi v široke vratove, zaključene z ozko režo, ki vodo oblikuje v široko vodno zaveso. Pri nekaterih se voda, preden kot slap pade v umivalnik, zbira na steklenem, nekoliko nagnjenem ovalu. Kabine za prhanje so praviloma opremljene s premično ročko za prhanje in skoraj nepogrešljivo v steno pričvrščeno nepremično prho velikega premera. Dražje imajo lično nadzorno ploščo, na kateri je vrsta možnosti za različne vodne učinke.

Barvna paleta letošnje ponudbe je bila zadržana. Prevladovala je bela in njeni umazani odtenki v kombinaciji s temno rjavim lesenim pohištvom. Opaziti je bilo tudi svetlejše peščene in zemeljske tone ter tu in tam kakšno drznost, predvsem pri keramičnih ploščicah, v rdeči in zeleni barvi. Lahko rečemo, da je v modi nekakšna barvna monotonost, ki pa jo razbijajo in popestrijo drobni kopalniški dodatki živahnejših barv. Poleg ličnih stekleničk s kopalno soljo in dišečih eteričnih olj, mil najrazličnejših oblik ter sveč je v kopalnicah prostor za sklede in skledice z dišečim suhim cvetjem, šopke suhega cvetja, kamenje in lesene okrasne predmete. Vse mora biti naravno.

Od vse kopalniške opreme sta morda najbolj napredovala tehnologija in videz straniščnih školjk. Na prvi pogled ni jasno, ali gre za nekakšno sedišče ali za školjko. Večinoma so pričvrščene v steno, brez podstavka in z vzidanim splakovalnikom. Deske in pokrovi sodobnih školjk ne padajo več s treskom. Opremljeni so s hidravličnim mehanizmom, ki po rahlem dotiku omogoča počasno in nadzorovano spuščanje. Dokajšnja novost na tem področju so tudi školjke z vodnimi curki za umivanje in masažo, ki jih uporabnik nadzoruje z daljinskim upravljavnikom.

Delo in dom, 18. april 2007