Poudarek je na enakih materialih, ki se pojavljajo v vseh omenjenih delih, tako da vse skupaj deluje kot celota. Kaj si lahko letos obetamo na trgu kuhinjskega pohištva, smo povprašali domače ponudnike in proizvajalce.

Največji in najbolj znani proizvajalci prikažejo novosti na mednarodnih pohištvenih sejmih v Milanu, Parizu, Kölnu. Zadnji, ki se je iztekel pred dobrim tednom, je pokazal nekaj trendov tega leta, nekaj pa so jih napovedali na lanskem Eurocucine v Milanu, ki ga pripravijo na dve leti. V kuhinjah, ki smo jih videli že v Milanu in zdaj v Kölnu, prevladujejo gladke in preproste oblike brez ročajev. Izstopajo velike omare za shranjevanje in vse večja elektrifikacija (odpiranje na dotik in daljinsko upravljanje). Vizualni vtis zaokroži veliko bele, sive in črne barve, v mat izvedbi ali visokem sijaju. Med to monotonostjo barv izstopa uporaba masivnega lesa (na primer jedilna miza ali pult v orehovem lesu), ki deluje toplo in je pravo nasprotje hladnim odtenkom drugih površin. Ob klasičnih, že uveljavljenih materialih so se proizvajalci v višjih cenovnih razredih odločili za uporabo stekla, in sicer največkrat za izdelavo ličnic ali pa kar celotne kuhinje in tudi delovne površine.

Domača ponudba

Kako pa slovenski ponudniki določijo, kaj bodo ponudili svojim kupcem? »Odločitev je vselej posledica celoletnega dela multidisciplinarnega razvojnega tima, ki temelji na raziskavah trgov in potreb kupcev, na izkušnjah našega razvojnega tima ter naših strateških partnerjev doma in po svetu,« odgovarja oblikovalka Irena Kajnč iz podjetja Svea iz Zagorja. V zadnjih letih, pritrdi, postajajo vse bolj drzni in sami iščejo in predstavljajo inventivne koncepte, ob katerih upoštevajo tudi smernice, ki se uveljavljajo po svetu.

Večina slovenskih ponudnikov prav tako obišče omenjene mednarodne pohištvene sejme, zlasti milanskega, in sodeluje s strokovnjaki s področja oblikovanja. Po besedah Aleša Medveda, vodje prodaje v podjetju Comfort line, upoštevajo tudi pretekle prodajne rezultate in slovenskega kupca. Ta je po njihovem opažanju še vedno zelo tradicionalen, zelo zadržan pri izbiri barv, saj se pogosteje odloči za preverjene kombinacije, recimo s češnjo ali jesenom.

Gravirano steklo

Po besedah Boštjana Podlesnika iz Mizarstva Erjavec so med modnimi trendi zagotovo steklene površine, tako za ličnice kot pulte in stene. Takšno uporabo stekla v kuhinji so množično nakazali že lani v Milanu na sejmu Eurocucine. Skoraj ni bilo proizvajalca, ki ni imel na kuhinjskih omaricah obarvanega ali vsaj graviranega stekla. Pri italijanskem podjetju Valcucine so predstavili kuhinjo, ki je bila v celoti izdelana s posebno staro tehniko graviranja stekla. Z motivi v slogu pop arta ga je poslikala mlada italijanska umetnica Deisa Centazzo, ki ustvarja pod imenom Artedeisa. Kuhinja pa ni zanimiva zgolj zaradi komaj dva milimetra debelega stekla, iz katerega so drsna vrata kuhinjskih omar, ampak tudi zaradi recikliranja. Kot so zagotovili pri Valcucine, je njihovo kuhinjo mogoče popolnoma reciklirati, prav tako naj bi bili uporabljeni materiali in izdelava neškodljivi za okolje in človeka.

A omenjeno podjetje ni edino, ki je poseglo po steklu. Na primer italijanski Lago, ki je svoj pohištveni program razširil tudi na kuhinjsko pohištvo, ga uporablja v sijaj in mat izvedbi. Kot pojasnjuje Igor Hočevar iz razstavno-prodajnega salona Element-are, gre za visoko odporen material, ki ga odlikujeta preprosto vzdrževanje in dolga življenjska doba.

Medved opaža, da je ena od smeri razvoja kuhinjskega pohištva tudi dodelava materialov. »Na primer, v preteklosti bi si težko predstavljali kuhinjo v steklu. Zdaj je to mogoče z izpopolnjeno tehnologijo kaljenega stekla, pod katero se lepijo folije z različnimi motivi,« pojasnjuje sogovornik.

Bela barva visokega sijaja

Že nekaj sezon pri kuhinjskem pohištvu prevladuje bela barva, največkrat v kombinaciji s sivo in črno (vse v visokem sijaju) in naravnimi odtenki lesa. Barvna paleta pri kuhinjskem pohištvu, pojasnjuje oblikovalka Irena Kajnč, zdaj ni izrazito pestra, saj poleg prej omenjenih bele, sive in črne najdemo še barvo bele kave in tople rjave odtenke. Te barve so po mnenju sogovornice aktualne v kuhinji, ker se pojavljajo tudi pri pohištvu za druge prostore. »Zelo malo je živahnih, svežih, morda v cenejših programih, ki so namenjeni mladim,« še dodaja. Barvni trendi v pohištveni industriji so odvisni od svetovnih smernic, ki se sooblikujejo na številnih področjih, kot so moda, arhitektura, nanje pa vplivajo tudi različne bivanjske in kulturne filozofije, razlaga Primož Petrič, vodja prodaje v podjetju Pobles.

Masivni les in njegove izvedbe

»Masivni delovni pulti, jedilne mize iz masivnega lesa, površinsko obdelane z lanenim oljem, obstajajo v kuhinji že desetletja,« pojasnjuje Kajnčeva pojav masivnega lesa pri kuhinjskem pohištvu nekaterih proizvajalcev, zato po njenem mnenju nikakor ne moremo govoriti o modni muhi: »Masivni les je in bo ostal stalnica pri materialih za kuhinjsko pohištvo.« Les je po besedah Igorja Hočevarja pogosto tisti material, ki uravnoteži poteze minimalizma in vnaša v ambient organskost. Gre za oblikovanje in videnje, ki ga narekuje osebni okus. Na pogostejšo uporabo masivnega lesa pa najbrž vplivajo tudi težnje po zdravi in biološko pridelani hrani, neokrnjeni naravi, ohranitvi podeželja, ki se vse bolj uveljavljajo v naši družbi, razmišlja Petrič. »Vračamo se k naravi, kar je pozitivno. Zato je tudi pri pohištvu vedno večji poudarek na masivnem lesu in ekološki obdelavi. Ta trend opažamo že kar nekaj let, v prihodnosti pa se bo še okrepil,« dodaja sogovornik.

Po besedah Januše Verdev, vodje marketinga pri podjetju Gorenje Notranja oprema, masivni les, ki ga uporabljajo za izdelavo delovnih pultov v kuhinji, zahteva posebno (zdravstveno neoporečno) vzdrževanje, zato se ne uporablja prav pogosto, saj ga lahko nadomestijo z drugimi, manj zahtevnimi materiali. Podobno ugotavlja Boštjan Podlesnik, ki pravi, da uporabniki vse več iščejo oziroma izbirajo kakovostne materiale, ki so hkrati preprostejši za čiščenje (na primer steklo), vseeno pa ostaja pridih topline doma z uporabo lesa. A ponavadi gre za različne načine uporabe lesa. Po besedah Aleša Medveda je velik poudarek zlasti na razvoju cenejših in trpežnejših materialov, kot je laminat: »To je material, ki je v pohištvu zelo dobro sprejet, saj na prvi pogled ni mogoče prepoznati razlike med sijajnim laminatnim nanosom in lak sijajem. Zelo pomemben dejavnik je tudi varstvo okolja, ki se ga naša generacija vse bolj zaveda.« Ravno zato težijo k izpopolnitvi umetnih materialov, kot je umetni kamen. Najpogosteje pa se za kuhinjsko pohištvo uporabljajo furnirji v različnih odtenkih. Pogost poudarek ali kontrast minimalizmu so furnirji eksotičnih vrst lesa (indijsko jabolko, makasar, zebrano).

Odpiranje brez ročajev

Še pred dobrimi dvajsetimi leti, pravi Irena Cankar, vodja oblikovanja v podjetju Mlinar & Mlinar, si ni bilo mogoče predstavljati kuhinje, ki bi imela v vseh spodnjih omaricah predale, zdaj pa je to nekaj povsem običajnega, pravzaprav nujnega. Podobno lahko po njenih besedah pričakujemo, da se bo zgodilo z avtomatizacijo pri odpiranju in zapiranju predalov in vratc, sistemi samodejnega odpiranja in zapiranja naj bi postali cenovno dostopnejši in zato ne rezervirani le za prestižnejše izvedbe kuhinj. Avtomatizacija pa se razvija tudi v smeri daljinskega upravljanja oziroma odpiranja in zapiranja določenih omaric.

Po mnenju Primoža Petriča lahko potegnemo vzporednico z avtomobilsko industrijo: »Zračna varnostna blazina je bila pred dvajsetimi leti nekaj nepojmljivega, vgrajena samo v prestižne in drage znamke avtomobilov, zdaj pa spada k standardni opremi.« Podobno se dogaja v pohištveni industriji, kjer bodo prej ali slej vodila predalov in drugo okovje v celoti avtomatizirana in v standardni opremi tudi cenejših kuhinj. Zdaj je tako okovje še razmeroma drago, saj mora nekdo poplačati razvoj, dodaja sogovornik.

S tehnološkega vidika po besedah Cankarjeve vsi proizvajalci razvijajo »popolna« okovja, ki omogočajo preprosto in učinkovito uporabo kuhinje. »Z novimi drsnimi in sklopnimi različicami okovja lahko dosežemo učinke 'nekuhinje', kjer na prvi pogled kuhinja ne deluje kot kuhinja, šele ko odpremo zunanjo dekorativno fronto, lahko vidimo in uporabljamo male gospodinjske aparate, belo tehniko … Po opravljenem delu samo zapremo fronto in kuhinja je pospravljena,« pojasnjuje oblikovalka.

Osvetlitev notranjosti

Kakor še pojasnjuje Irena Cankar, je v zadnjem času večji poudarek na osvetlitvi kuhinje. Vendar ne gre za osvetlitev, ki jo potrebujemo pri delu, ampak za takšno, ki ustvarja prijetnejši ambient. To je osvetlitev notranjosti omaric in predalov, to so lahko steklena dna visečih elementov ali police z vgrajenimi lučmi, ki so lahko zgolj dekorativne ali povsem uporabne. Po besedah sogovornice gre po svoje za vrnitev halogenskih sijalk, ki so krasile kuhinje pred desetletji, zdaj pa se v te namene uporablja LED-tehnologija. Sveteče diode se vgrajujejo na različna mesta, prižiga in ugaša pa jih tipalo gibanja.

Komunikativna kuhinja

»Kuhinje bodo v prihodnosti vsebovale veliko tehnološke naprednosti in mobilnosti, hkrati pa bodo preproste za vzdrževanje. Zdaj so moderne kuhinje minimalističnega videza, najpogosteje brez ročajev, ki se lepo ujemajo s trendom odprtega bivalnega prostora, v katerega so združene skupaj z jedilnico in dnevno sobo. Središče kuhinjskega dela je otok s kuhališčem,« pojasnjuje Januša Verdev. Kuhinja postaja tehnološko središče prostora, ki je dostopno z vseh strani in omogoča komunikacijo med uporabniki. Ponudniki in proizvajalci zato govorijo o tako imenovani komunikativni kuhinji.

Pomemben trend je tudi vključevanje bivalnega pohištva, v nekaterih primerih so del kuhinje tudi nižji elementi, namenjeni sedenju. Izbira take kompozicije je seveda odvisna od velikosti prostora, ki ga imamo na voljo.

Delo in dom, 4. februar 2009