Kuhinja z daljinskim upravljalnikom, ki s pritiskom na gumb odpira omarice, je bila na ogled pri podjetju Elmar. Bolj kot elektrifikacija pa je na milanskem pohištvenem sejmu izstopalo nekaj drugih smernic. Prva, ki je bila tudi najopaznejša, so odprte kuhinjske police, ki visijo s stropa kot v profesionalni kuhinji in spominjajo na knjižne police, ki so jih namesto na steno obesili pod strop. Kuhinjski pripomočki in posoda so v takšni odprti kuhinji razvrščeni nad delovno površino in so vedno na dosegu roke. Izstopali so tudi štedilniki, ki so jih razstavljalci izbrali za letošnji sejem Eurocucina v Milanu, to so veliki klasični plinski štedilniki, ki so prav tako videti, kakor da bi jih vzeli iz kuhinje v restavraciji. Najnovejši imajo steklokeramično ploščo, najbolj pa so pritegnili pozornost tisti proizvajalci, ki so se odločili za barvno podlago gorilnikom, na primer pri podjetju Whirlpool in Smeg, ki sta jih postavili na ogled v rumeni, modri in oranžni.

Pri smernicah ne moremo mimo matiranih gladkih površin brez ročajev (predali se seveda odpirajo na potisk), ki nadomeščajo doslej priljubljene visoko sijajne površine. Pri tej opremi je opazna tudi osvetlitev s tehnologijo LED, tako v notranjosti predalov kot ob robu omaric, ki lahko nadomešča večerno osvetlitev v osrednjem prostoru. Kuhinje so praviloma del dnevnega bivalnega prostora, zato se iz kuhinjske opreme nadaljujeta jedilnica in dnevna soba. Mnoga podjetja so namreč svojo ponudbo s kuhinjskega pohištva razširila na pohištvo za jedilnice in dnevne sobe ter vse skupaj razstavila na sejmu. V teh kuhinjah so aparati skriti v visokih omarah, ki se lahko zapirajo z drsnimi vrati kot garderobne omare ali knjižne police. Večino še vedno zaznamujejo tudi delovni otoki.

Pri materialih je bilo prav tako opaziti nekaj smernic. Prvi je masivni les, ki nastopa v kuhinji kot kontrast gladkim površinam. Proizvajalci največkrat vgradijo del iz masivnega lesa, na primer del pulta ali jedilno mizo, drugi, na primer podjetje Sneidero, so se odločili za lesene omarice, ki so jih na delovnem pultu kombinirali s kamnom.

Veliko podjetij je izbralo tudi steklo. Kuhinjske omarice so lahko v celoti iz barvanega stekla, lahko pa so iz njega le posamezni deli. Tudi v tem primeru so v notranjosti vgrajene sveteče diode, ki prijetno in nežno osvetlijo prostor.

Poleg omenjenih materialov je bilo tu in tam opaziti uporabo marmorja, kamna in kovine, ki je bila priljubljena pred desetletjem, nekateri pa ji že napovedujejo vrnitev v ta del doma. Poleg bele, grafitno sive, kavno rjave in drugih podobnih odtenkov je bilo nekaj kuhinj v živahnejših barvah, kot sta rumena in oranžna.

Svetovnim smernicam sledi tudi oblikovanje kuhinj slovenskih podjetij, zadnje novosti smo si lahko ogledali konec minulega leta na sejmu v Ljubljani. Na primer kuhinja Purateste z vgrajenim kaminom, ki jo je oblikovalec Robert Kolenik zasnoval za podjetje Lipa Pohištvo, je predstavila kuhinjo kot del bivalnega prostora. Kuhinja Okite, skrita za vrati iz ogledal (z uporabo ogledal so se poigravali tudi na sejmu v Milanu), je delo Julijana Krapeža, s pritiskom na gumb se je iz pulta dvignila ozka omarica, v kateri so lahko shranjene začimbe. Tudi kuhinja z imenom Partes, ki jo je za podjetje Pobles iz Podskrajnika pri Cerknici oblikovala Mateja Cukala in je po odločitvi mednarodne strokovne komisije na sejmu v Ljubljani prejela nagrado top of the top, sledi svetovnim smernicam. Izdelana je iz koščkov odpadnega furnirja (ti se skrivajo že v samem imenu Partes), ki ostanejo po predelavi večjih površin. V tem primeru gre za orehov furnir, a možnosti je veliko, saj bi lahko uporabili katere koli ostanke. Koščki so odrezani na enake kose in med seboj skrbno spojeni v vodoravni liniji. Zgornje omarice se elektronsko odpirajo in zapirajo, podobno je s predali. Globok spodnji predal se odpira s pritiskom kolena, tako da se ni treba sklanjati. Vsi notranji deli so tudi osvetljeni.

Delo in dom, 19. maj 2010