Kaj je 141 vodilnih podjetij s tega področja iz osmih držav postavilo na ogled na 34 tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora, kolikor skupaj merijo trije razstavni paviljoni? Zagotovo pri kuhinjah, razen pri redkih izjemah, ne velja ugotovitev, ki je prevladala v drugih delih doma (zlasti pri oblazinjenem pohištvu), da so barve znova modne. Na kratko bi lahko rekli, da so si bile zelo podobne. Gladke in preproste oblike brez ročajev. Velike omare za shranjevanje in vse večja elektrifikacija (odpiranje na dotik in daljinsko upravljanje). Poleg tega pa veliko bele, sive in črne barve, v mat izvedbi ali visokem sijaju, ki daje prefinjen videz.

Med to monotonostjo barv je izstopala uporaba masivnega lesa (na primer jedilna miza ali pult v orehovem lesu), ki deluje toplo in je pravo nasprotje hladnim odtenkom. Poleg klasičnih, že uveljavljenih materialov so se nekateri proizvajalci odločili za uporabo stekla, in sicer največkrat za izdelavo ličnic ali kar celotne kuhinje, tudi delovnega pulta. Prav zaradi stekla je veliko pozornosti vzbudilo kuhinjsko pohištvo italijanskega podjetja Valcucine. Njegov model Artematica Vitrum Arte je v celoti izdelan iz graviranega stekla, ki ga je z motivi v slogu pop arta s posebno staro tehniko »poslikala« mlada italijanska umetnica Deisa Centazzo, ki ustvarja pod imenom Artedeisa. Kuhinja pa ni zanimiva zgolj zaradi komaj dva milimetra debelega stekla, iz katerega so drsna vrata omar (menda je to najtanjše steklo, ki so ga doslej uporabili za ta namen), ampak tudi zaradi recikliranja. Kakor zagotavljajo pri Valcucine, je njihovo kuhinjo mogoče popolnoma reciklirati, prav tako naj bi bili uporabljeni materiali in izdelava neškodljivi za okolje in človeka.

Ker še vedno velja, da je kuhinja del velikega odprtega prostora, ki se nadaljuje v jedilnico in dnevno sobo, so nekatera podjetja svoj kuhinjski program razširila s ponudbo za dnevne sobe. Mednje sodi že omenjeno podjetje Valcucine. Tako so bili v enakem mtrov, od tega zavzema štiri milimetre steklo, ki so ga poslikali s posebno digitalno tehniko.

Vse v eni omari

Sodobna kuhinjska tehnologija je lahko skrita za vrati mogočnih omar, ki se odpirajo na pomik, dotik ali na daljinsko upravljanje (slednje velja tudi za predale in zgornje kuhinjske omarice). Pri podjetju Bulthaup pa so šli korak nazaj h koreninam kuhinje in njenim osnovnim funkcijam, očistili so jo vseh odvečnih elementov in poudarili njeno primarno vlogo. Predstavili so nov, mobilni koncept kuhinje B2, ki je, kot pravijo, odgovor na sodobni način življenja, za katerega so značilna tudi eno- in dvočlanska gospodinjstva. Sestavlja jo delovni pult, na katerem so pomivalno korito, kuhalna plošča in delovna površina, omara za kuhinjske pripomočke, posodo in živila ter omara za aparate (pečico, hladilnik in pomivalni stroj). Zasnovana je tako, da je lahko popolnoma minimalistična oziroma je vse skrito za vrati dveh omar ali pa na očeh, ko so vrata, ki so hkrati shranjevalna površina (na njih so na primer kaveljčki za obešanje skodelic, kozarcev in pribora), odprta. V kuhinji B2 ni odvečnih stvari, niti izvlečnih polic in predalov. Ko so vrata odprta, je vse na dosegu rok in oči. Minimalističen je prav tako izbor materialov, iz katerega je lahko izdelana, na primer hrastov ali orehov furnir v kombinaciji z delovnim pultom iz nerjavnega jekla. Posamezni elementi se dajo povečati oziroma dokupiti, če se na primer poveča število družinskih članov ali sostanovalcev.

Kuhinja s spomini na otroštvo

Pri podjetju Schiffini so predstavili prototip novega kuhinjskega koncepta, ki so ga poimenovali Kuhinja, srce hiše. Oblikovalec Alfredo Häberli je navdih zanjo dobil iz svojih spominov in navad v otroštvu, ki ga je preživljal v Argentini. Kot opiše v spremnem besedilu, je bila kuhinja oziroma okrogla jedilna miza tista, za katero so se s tremi brati posedli in čakali, da je mama skuhala, risali, pisali domače naloge in podobno. Ob tem se oblikovalec sprašuje, zakaj so ji pravzaprav rekli kuhinja, saj je bila bolj podobna dnevni sobi. Ugotavlja tudi, da je največ časa v svojem življenju preživel prav v kuhinji, ne pa v dnevni sobi ali spalnici. Po njegovih besedah je ta prostor že od nekdaj srce doma, pravzaprav je bila stoletja lesena miza središče vsega. »Kuhinjo vidim kot delavnico ali celo laboratorij. To je prostor, kjer eden dela in eksperimentira z obrtjo nekoga drugega,« je zapisal Häberli.

Izhajajoč iz navad v otroštvu, si je tudi zamislil koncept kuhinje za podjetje Schiffini, ta kuhinjo predstavlja kot osrednji prostor doma, kjer se zbirajo in družijo družinski člani. Sestavlja jo več elementov. Delovni otok sredi prostora je tako imenovani funkcijski del, na katerem je prostor za kuhanje (v svetleči se kovini), pomivanje (pomivalno korito iz marmorja) in pripravljanje hrane (lesen delovni pult). Eno steno zapolnjujejo shranjevalne površine. To so različno velike omarice in odprte police, za vrati omar se skrivajo tudi vsi aparati. Oblikovalec je k mogočni omari prislonil lestev, po kateri dosežemo najvišje police tik pod stropom. V kuhinjo je postavil še veliko leseno mizo s klopcama na vsaki strani, ki sta vpeti v mizo, da pa se ju tudi sneti. Miza se »razširi« v dnevno sobo, kjer se konča z visečim kaminom.

Delo in dom, 18. junij 2008