Preproste rešitve so postale temeljno vodilo sodobnega oblikovanja. O tem se lahko še do 16. septembra prepričamo v Leipzigu v muzeju uporabne umetnosti Grassi. Razstava Bistvo stvari: oblikovanje in veščina redukcije pojasnjuje, kako in zakaj je nastalo to univerzalno načelo, ki ni povezano s časom in prostorom. To načelo se že od nekdaj pojavlja v različnih kulturah po vsem svetu – pri japonskih sandalih, Thonetovih stolih, jušnih kockah, zvitkih toaletnega papirja in kondomih, a tudi legokockah, brušenih diamantih in ipodu. Vse te predmete si je mogoče ogledati na razstavi v Leipzigu.

Obiskovalec, ki se sprehodi mimo preprosto oblikovanih predmetov, se zave, kako težko je pravzaprav čim bolj racionalizirati material, se posvetiti samo njegovim najpomembnejšim nalogam in ustvariti abstrakt­ne oblike. To je takoj očitno pri pohištvu in drugih gospodinjskih predmetih, ki smo si jih ogledovali v muzeju Grassi.

Industrijski oblikovalci se morajo zaradi racionalne strojne proizvodnje že dolgo izražati čim bolj preprosto. V zadnjem času pa so posredi tudi drugi dejavniki; v oblikovanju sta, denimo, zelo vplivni abstraktna umetnost ali japonska estetika. Množična industrijska proizvodnja je povzročila ne samo to, da je pohištvo izdelano bolj preprosto, ampak tudi to, da natančneje načrtujejo njegovo pakiranje in logistiko. Med drugim je omogočila dostavo v kosih, ki jih kupec sam sestavi in tako dobi končni izdelek. Ta težnja ni značilna samo za sodobnost, ki jo uteleša Ikea. Omenjali so jo že pred več kot stotimi leti, ko je dunajski Thonet ugotovil, da je tako mogoče – tudi precej ceneje – dostavljati stole in drugo pohištvo.

Prednosti minimalizma

Pri predmetih, ki se uporabljajo v športu, prevozništvu in vojski, je pravzaprav samoumevno, da se morajo oblikovalci posvetiti samo najpomembnejšim uporabnim funkcijam. Vse drugo je neučinkovito ali nevarno, lahko kar oboje hkrati. Poljska postelja, ki jo poznamo že od pamtiveka, je nekakšna predhodnica ikon sodobnega oblikovanja, kakršne si lahko, denimo, ogledamo v Barcelonskem paviljonu, zgrajenem po načrtih Ludwiga Miesa van der Roheja. Predmeti, ki jih uporabljajo vojaki, morajo biti čim lažji zaradi preprostejše uporabe, pri oblikovanju pohištva pa se oblikovalci odločajo za čim lažje kose zato, ker radi eksperimentirajo z materiali, hkrati pa mora biti pohištvo čim uporabnejše. Pri vrtnem pohištvu ali v prostorih, ki jih je treba občasno opremiti, morajo biti kosi oblikovani tako, da jih čim lažje prenašamo.

V nasprotju z nekaterimi drugimi področji, pri katerih lahko čista energija nadomesti predmete (informacij tako ni več treba ponujati v fizični obliki, denimo v knjigah, časopisih ali drugih publikacijah), to pri pohištvu ni mogoče. Toda tudi pri predmetih, ki morajo ostati v fizični obliki, lahko vidimo, da je treba uporabljati čim manj materiala. Še več, uporaba stekla in drugih prozornih materialov je postala sinonim za svobodnega duha. Prozorni predmeti se nam pravzaprav ne zdijo zares predmeti, saj se bolj posvečamo njihovi funkciji.

Preprosto oblikovanje brez posebnih ornamentov in druge dekoracije ima celo svojo etično funkcijo. Osvobaja nas nečimrne individualnosti in zgodovinskega balasta. Tudi tu je treba seveda upoštevati uporabnost, kadar se oblikovalci namenoma strogo posvetijo funkciji oziroma kadar mora neki tipski kos pohištva opravljati neko posebno funkcijo.

Med razstavljenim pohištvom v Leipzigu si lahko ogledamo nekatere najboljše kose pohištva iz muzeja Vitra Design, v katerem so predstavljeni slavni oblikovalci pohištva. Poleg klasik modernega oblikovanja, denimo stolov Wassily Marcela Breuerja, Rodblauwe Stoel Gerrita T. Rietvelda, Side Chair Donalda Judda ali vrtnega stola Willyja Guhla iz cementa, si lahko ogledamo, kako so avtorji razvijali svoje ideje: stol Tulip Chair, ki ga je Eero Saarinen izdelal kot prototip, Brno-Stuhl in stol MR 150/3 s črno stekleno ploščo Ludwiga Miesa van der Roheja, ter manj znane modele, ki jih je izpopolnjeval slavni oblikovalski zakonski par Charles in Ray Eames.

V Lepzigu so zbrana tudi nekatera dela, ki veljajo za predhodnike modernih oblikovalskih mojstrovin, denimo zložljiva postelja, ki so jo izdelali leta 1800 in je pripadala nekdanji kraljevi hiši Hannover. Vsi razstavni predmeti dokazujejo, da je preprostost pravzaprav zelo kompleksna, med oblikovanjem poenostavljenih predmetov pa je treba biti pozoren na vsako podrobnost.