Vsaka nova generacija aparatov se ponaša z novimi funkcijami, večjo učinkovitostjo in hkrati manjšo porabo energije in vode. Prav varčevanje z energijo v gospodinjstvih je aktualno vprašanje, s katerimi se ukvarjajo tako proizvajalci in ponudniki aparatov kot mi uporabniki. Prvi in drugi nas spodbujajo k nakupu energijsko varčnejših aparatov, s katerimi se da prihraniti kar veliko energije oziroma denarja. A začnimo z zgodovino, ko so na trg prišli prvi aparati in ko je meščanska stanovanja zaznamoval prihod tehnike.

Po zgodovini prvih aparatov

Ob razmišljanju, brez katerega večjega hišnega pomočnika bi se dalo živeti tudi danes, se je pravzaprav nemogoče odločiti. Pa začnimo s pralnim strojem, ki je spremenil življenje, odpravil pralni dan in poklic peric. Meščanskim družinam so namreč na roke prale perice z vasi. Pralni dan je bil običajno ponedeljek. Takrat so vsi družinski člani svoja opravila prilagodili pranju perila, ki so ga prali v posebnih prostorih, če teh niso imeli, pa kar v velikih loncih na štedilniku v kuhinji. Na podeželju so še v 19. stoletju prali na splošno redkeje kot v mestih. Opravilo so si olajšali, ko so v drugi polovici 19. stoletja začeli uporabljati kotle, v katerih so prekuhavali perilo. Predhodnik pralnega stroja je bil leta 1797 izumljeni perilnik. Slabih osemdeset let pozneje, leta 1874, je ameriški tovarnar William Blackstone izdelal darilo za ženin rojstni dan – lesen stroj, ki je s perila spral umazanijo. Za prvi električni pralni stroj po nekaterih podatkih velja tisti, ki so ga izdelali leta 1908 pri podjetju Hurley Machine Company iz Chicaga, izumil pa ga je Alva J. Fisher. Podjetje Whirpool je prvi električni pralni stroj poslalo na trg 1911.

Pravo revolucijo na trgu gospodinjskih aparatov je zagotovo povzročil tudi hladilnik. Tako imenovane ledene kocke oziroma omare, v katerih so v Angliji v 18. stoletju shranjevali v rjuhe zavit led, ki je »hladil« živila. Prva hladilnika za domačo uporabo sta bila ameriška izdelka iz let 1911 in 1915, a pravi električni so nastali okrog 1920. Dobrih dvajset let pozneje pa so bili že precej razširjeni po gospodinjstvih.

Zgodovino gospodinjskih aparatov zaznamuje še nekaj letnic. Na primer 1850, ko so patentirali prvi pomivalni stroj, ki je bil sicer lesen in na ročni pogon. Električni opekač kruha prav tako sega kar precej v preteklost, 1893. so si ga izmislili v Veliki Britaniji.

Se morda spomnite težkega železnega likalnika, ki so ga naše prababice grele na peči in z njim likale perilo? Takšne še vedno najdemo na bolšjem trgu. Pred njim so, približno od leta 1850, uporabljali kar segret kos železa z lesenim ročajem. Sčasoma so ga preoblikovali in tako je dobil obliko likalnika, ki jo je, seveda v električni izvedbi, ohranil do danes. Električne likalnike so začeli izdelovati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Nekoliko drugačna je zgodba in tudi podoba prvih sesalnikov za prah. Že leta 1901 so predstavili prvega, pod katerega se je podpisal Hubert Cecil Booth. Idejo zanj je dobil pri napravi, s katero so na vlakih odpihnili prah s sedežev. Če bi ta naprava pravzaprav posesala prah, bi bila veliko bolj uporabna, in tako se je rodila ideja o sesalniku. Leta 1908 je podjetje Hoover že predstavilo sesalnik, ki spominja na sodobne in je imel vrečko za zbiranje prahu, hkrati pa je postal lažji za prenašanje.

Kuhinja je s pridobitvijo različnih aparatov vse bolj postajala središče doma in se vse bolj oddaljevala od časov kuhanja na ognjiščih, zlasti s pojavom prvih štedilnikov. Za izumitelja štedilnika na drva iz leta 1742 velja Benjamin Franklin, vendar so ga uporabljali za gretje, in ne za kuhanje. Njegovo delo je nadaljeval Benjamin Thompson, ki je na začetku 19. stoletja predstavil štedilnik, na katerega se je dalo postaviti nekaj loncev. Prvi eksperimenti plinskega štedilnika so nastali že okrog leta 1820, a zares je plinski štedilnik prišel v uporabo po letu 1922, ko je švedski Nobelov nagrajenec Gustaf Dalen predstavil štedilnik AGA, ki naj bi ga imelo vsako gospodinjstvo. In danes ga res ima vsaka kuhinja, naj bo to električni ali plinski štedilnik ali pa steklokeramična ali indukcijska kuhalna plošča.

Indukcija za hitro kuhanje

Danes gospodinjski aparati omogočajo številne funkcije, ki pa ne glede na blagovno znamko večinoma težijo k čim večjemu izkoristku energije in učinkovitosti. Če začnemo v kuhinji z indukcijskimi kuhališči, ki so prav gotovo velik napredek glede na klasične električne štedilnike. Njihova zmogljivost oziroma hitrost segrevanja jedi v loncu je primerljiva s plinskim kuhališčem. Pravzaprav se ne segreva sama kuhalna plošča, ampak neposredno jed, ki jo pripravljamo v loncu. V zadnjih letih so tudi indukcijska kuhališča postala dostopnejša, v začetku, ko so prišla na trg, je bila njihova cena precej zasoljena.

LCD-zasloni za upravljanje hladilnika

Tehnologija je napredovala tudi pri hladilnikih. V domači kuhinji si lahko omislimo takšnega z LCD-zaslonom. Poleg upravljanja nastavitev ima zaslon tudi interaktivne funkcije, kot so glasovna sporočila, izbor receptov in lestvice kaloričnih vrednosti, nasveti za shranjevanje živil, pomoč pri upravljanju, radio in varnostna funkcija zaklepanja ekrana. Tudi pri običajnejših modelih najdemo nekaj praktičnih funkcij, ki olajšajo delo. Na primer, funkcija no frost, ki pomeni samodejno odtajevanje, zato hladilnika ni treba izklopiti in odtajati, ali antibakterijska zaščita, ki živila ščiti pred bakterijami in virusi. Koristna so različna temperaturna območja znotraj hladilnega in zamrzovalnega dela, saj z različnimi razmerami za shranjevanje živil in zagotavljajo oziroma podaljšujejo njihovo svežino. Nekateri modeli imajo tako imenovano ničstopinjsko cono, običajno je to predal ali dva, kjer je temperatura okrog dve stopinji Celzija. V tem delu hladilnika se podaljša čas shranjevanja živil, ne da bi jih zamrznili.

Ko perila ni treba več likati

Najsodobnejši modeli pralnih strojev premorejo veliko funkcij, ki omogočajo, da je perilo čedalje bolje oprano, hkrati pa je poraba energije, vode in praškov manjša. To je povezano z elektroniko, ki zelo natančno odmerja količine vode in pralnega sredstva. Obstaja, na primer, senzorski sistem izpiranja, ki količino vode in trajanje zadnjega izpiranja prilagodi količini perila in njegovim značilnostim. Zanimiv je tudi sistem za ciljno odstranjevanje madežev. V pralnem stroju je namreč vgrajen sistem, ki prepozna 16 vrst madežev in temu prilagodi temperaturo pranja, vrtenje bobna in čas mehčanja ali namakanja. Inteligentna tehnologija pa omogoča še veliko več, na primer, delovanje pralnega stroja podjetja Miele, ki je postavljen v kletnih prostorih, je mogoče spremljati prek zaslona pečice v kuhinji.

Pri sušilnih strojih je, vsaj po mnenju žensk, najpomembnejša funkcija, ki preprečuje mečkanje perila. Delovanje temelji na inteligentnih senzorjih, ki čas sušenja prilagajajo stopnji vlage v perilu. Sušilnik se bo samodejno ustavil, ko bodo senzorji zaznali pravo stopnjo posušenosti. Če perila ne pospravimo takoj po sušenju, se bo boben še nekaj časa izmenično obračal in tako preprečil pretirano mečkanje.

Vse v enem aparatu

Kaj poleg velikih pomočnikov še potrebujemo v kuhinji? Opekač kruha za zajtrk, kavni aparat, pa morda ožemalnik citrusov, stepalnik, multipraktik, rezalnik, aparat za peko kruha in še kaj. Na tem področju niti ni tako revolucionarnih sprememb. Proizvajalci nove aparate, ki jih vsako leto pošljejo na trg, ponudijo s tehnološkimi izboljšavami, zlasti izboljšujejo tiste dele, ki so najbolj obremenjeni in se največkrat kvarijo. Veliko pozornosti namenjajo obliki, saj so mnogi hkrati dekorativni element v kuhinji. A tudi na tem področju se najde kaj zanimivega. Že več kot deset let prodajajo tako imenovanega kuhinjskega robota, aparat, ki porabi malo energije, prihrani pa veliko dela in časa. Sestavljata ga univerzalni nož z nagibom posode in elektronska tehtnica. S tema dvema pripomočkoma lahko opravljamo različne stvari: gnetemo testo, sekljamo, stepamo in pripravljamo sokove.

Prihodnost v ekologiji in pametni tehnologiji

Razvoj bele tehnike sledi razvoju novih tehnologij, novih materialov in komponent, hkrati pa se prilagaja spremembam življenjskega sloga ljudi. Prihodnost je v povezanih aparatih, ki bodo sami prepoznavali vsebino, na primer hladilnika ali zamrzovalnika in nadzorovali rok trajanja živil, naročali živila, ki jih bo zmanjkalo, omogočali nadzor delovanja in pregled vsebine aparata na daljavo. Pri podjetju Miele so pripravili možnost, da vse aparate, ki so povezani v mrežo, nadzorujemo z enega mesta, na primer s prikazovalnika na pečici.

Prav tako lahko pričakujemo aparate, ki bodo še varčnejši po porabi električne energije in vode. Pri samem oblikovanju bosta pomembna še dva globalna trenda, in sicer ekologija in staranje prebivalstva. V zadnjih letih so smeri ekodizajna tiste, ki zaznamujejo kar 80 odstotkov razvoja izdelka. Oblikovalci morajo upoštevati, da je aparat sestavljen iz takšnih materialov in na tak način, da ga je izrabljenega čim laže razstaviti in reciklirati. V prihodnjih letih naj bi še bolj težili k inventivnim rešitvam v podporo tehnologijam, ki bodo omogočale energijsko učinkovitost aparatov, tako z uporabo recikliranih materialov kot pri izdelavi samih izdelkov. Vse pomembnejši dejavnik je tudi staranje prebivalstva, ki narekuje oblikovanje izdelkov za starejše uporabnike. Seveda pa ni mogoče zanemariti gospodarske krize, ki bo najbrž pustila kakšne posledice tudi na tem področju. V prihodnosti naj bi bila tehnologija še naprednejša, a hkrati še preprostejša za uporabo. Več o komunikacijski tehnologiji gospodinjskih aparatov lahko preberete v naslednjem članku.

Delo in dom, 28. januar 2009