21. 4. 2016 | Besedilo: K. Ž.
Najprej energetski pregled, šele nato prenova
21. 4. 2016 | Besedilo: K. Ž.
Energetski pregled je eno najpomembnejših orodij pri zmanjševanju stroškov za energijo v stavbah. Opraviti ga mora usposobljen strokovnjak, ki na podlagi ogleda, meritev in dobljenih rezultatov začrta pot do učinkovitega zmanjšanja stroškov za rabo energije. Le tako bomo s posameznimi ukrepi energijske prenove stavbe, ki jih je treba načrtovati in izvajati po smiselnem zaporedju, dosegli želene učinke.
Energetske preglede razvrščamo v tri skupine: preliminarne, poenostavljene in razširjene. Preliminarni ali hitri energetski pregled vključuje ogled stavbe, identifikacijo možnosti za varčevanje z energijo, pogovor s stanovalci ali zaposlenimi ter hiter pregled računov za energijo. Takšen pregled je dobra rešitev, kadar želijo stanovalci ali podjetja izvedeti, kaj lahko naredijo, da bi zmanjšali porabo energije v stavbi in stroške zanjo. »Na podlagi takšnega pregleda ni priporočljivo sprejemati pomembnejših odločitev glede energetske prenove, ker energetski varčevalni potenciali niso spremenjeni v denarne prihranke,« pravi Mitja Lenassi, predsednik matične sekcije strojnih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Preliminarni energetski pregled povprečne hiše lahko vključuje tudi pregled hiše s termografsko kamero, ki pokaže pomanjkljivosti na ovoju stavbe, pregled ogrevalnega sistema, analizo strukture rabo energije po energentih in pripravo okvirne stroškovne analize predlaganih ukrepov, ki so lastniku v pomoč pri nadaljnjem odločanju.
Našteto sicer velja za poenostavljeni energetski pregled, s katerim se lahko zadovoljijo lastniki manjših stavb. V večjih poslovnih in večstanovanjskih objektih, s kompleksnejšimi porabniki energije, se običajno odločajo za razširjene oziroma poglobljene energetske preglede. Ti po besedah Mitje Lenassija vključujejo natančne izračune potreb po energiji in natančno analizo izbranih ukrepov, s katerimi dosežemo učinkovitejšo rabo energije. Takšen pregled podrobno obravnava porabnike, lastnosti infrastrukture in opreme. Izvedejo se tudi meritve mikroklime, ocenijo bivalne in delovne navade uporabnikov stavbe ter stopnja bivalnega oziroma delovnega udobja. »Strokovnjak na podlagi natančne analize obstoječega stanja stavbe predlaga celovit nabor tako organizacijskih kot tudi investicijskih ukrepov, s katerimi je mogoče izboljšati energetsko stanje stavbe, pri čemer je vsak ukrep finančno ovrednoten in analiziran z ekonomskega vidika,« pravi Lenassi. Investitor tako za vsak ukrep posebej dobi podatke, koliko bo stal, koliko bo z njim prihranil in v kolikšnem času se bo naložba povrnila.
Razširjenega energetskega pregleda pa po besedah sogovornika ne bi smeli zamenjevati s tako imenovanim postopkom »comissioning« obstoječih stavb (EBCx – Existing Building Comissioning). »Medtem ko poročilo po opravljenem razširjenem energetskem pregledu pojasnjuje trenutno delovanje stavbe in podaja seznam ukrepov varčevanja z energijo, postopek EBCx vključuje tudi spremljanje trendov, energijsko analizo v realnem času, samodejno odkrivanje napak in razlogov zanje, vse našteto pa omogoča hitro odpravo nepravilnosti,« pojasnjuje Lenassi. Povedano drugače: postopek EBCx omogoča opremi stavbe samodejno spremljanje delovanja in zagotavljanje prihrankov tudi v prihodnje, ne samo v danem trenutku.