Obnova zidane hiše: Prej močno potratna, po obnovi zelo dobra nizkoenergijska

20. 4. 2015 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Roman Šipić

obnova zidane hiše, nizkoenergijska hiša

Novakovi so imeli že ogledano parcelo na Gorenjskem, na kateri so nameravali postaviti leseno pasivno hišo. Načrt so opustili, ko so podedovali približno sto let staro hišo v Ljubljani, ki je bila pred 30 leti prenovljena in dozidana, a kljub temu v slabem stanju in predvsem močno energijsko potratna. Iz nje so naredili zelo dobro nizkoenergijsko hišo za dve družini.

Pobudnika prenove sta bila oče in sin, Tone in Matjaž, ki sta lahko zdaj, po treh letih živ­ljenja v prenovljeni hiši, upravičeno ponosna na rezultat. Stara hiša je bila namreč zelo potratna, pravi Tone Novak: »Na podlagi stare projektne dokumentacije smo izračunali, da je bilo za ogrevanje kvadratnega metra takrat še precej manjše hiše potrebnih skoraj 99 kWh energije na leto, kar je pomenilo od 2500 do 3000 litrov kurilnega olja na leto. Prenovljena in večja hiša s 350 kvadratnimi metri površine naj bi po izračunu PHPP potrebovala 27 kWh/m2 na leto, a sva s sinom ravno v teh dneh izračunala, da potrebuje le 21 kWh/m2 na leto.«

Pri tem je treba dodati, da so Novakovi, kar zadeva energijo, precej potratni – v pritličju, kjer živita oče in mama, je vedno 23 ali 24 stopinj Celzija, v nadstropju, kjer živi sin z družino, pa vsaj 22.

Literature za meter in pol visoko skladovnico

S premišljeno načrtovano prenovo in kakovostno izvedbo ukrepov je torej energijsko zelo potratna hiša postala 2,1-litrska, kar pomeni, da za ogrevanje kvadratnega metra porabi le 2,1 litra kurilnega olja na leto (oziroma bi, saj hišo po prenovi ogreva toplotna črpalka, ampak o tem malo pozneje).

»Glede na to, da sva bila pred začetkom prenove popolna amaterja na tem področju, ugotavljam, da nama je vse skupaj zelo dobro uspelo,« pravi Matjaž Novak. Z očetom sta se najprej poigravala z mislijo, da bi staro hišo podrla, a sta ugotovila, da je družina čustveno vezana nanjo, ne nazadnje je več kot stoletje prehajala iz roda v rod. Poleg tega so bili že počasi siti življenja v bloku, sin si je želel ustvariti družino, stara hiša pa bi bila, če bi jo malo povišali, dovolj velika za dve družini. A preden so se začela kakršna koli dela, se je oče dobro poučil o energijsko varčni gradnji. »Obiskal sem vse sejme pri nas, se udeleževal dnevov odprtih vrat, dnevov pasivnih hiš in preštudiral za najmanj meter in pol visoko skladovnico literature, od revij do knjig. Revije so šle za star papir, knjige pa so še vedno v mojem delovnem kabinetu,« pravi Tone, ki prizna, da ima precej nizek prag strpnosti, ko mu kdo začne »filozofirati, kaj šele, da bi me poskušal prinesti naokrog«.

Elektrikar po osnovni izobrazbi, ki ni nikoli delal z elektriko, po končani ekonomski fakulteti pa je malodane že vso delovno dobo računovodja, prostodušno pove, da hiša ne na zunaj ne v notranjosti ni arhitekturni presežek: »Po naravi nismo taki, da bi hoteli izstopati, naša hiša pa izstopa po barvi fasade, ki je takšna zaradi spleta okoliščin. Mojstri so me namreč nekega jutra po telefonu presenetili, da morajo vedeti, kaj smo izbrali, in sem jim pomotoma navedel številko vzorca, ki je bil precej bolj žive barve, kot smo želeli. Ko je bila ena stran fasade končana, smo sedeli pred hišo in se držali za glavo, razmišljali, ali lahko še kaj spremenimo, na koncu pa smo jo pustili.«

Je pa bilo zato vse, kar zadeva energijo, narejeno v skladu z zapovedmi energijsko varčne gradnje. Dela so potekala po načrtu, ki ga je začrtal Tone Novak, in v finančnih okvirih, ki jih je postavil. Z natančnostjo, kakršna se za računovodjo spodobi, je izračunal, da bodo za naložbo v prenovo, skupaj z vsemi deli in vgrajenimi sistemi, odšteli 239.000 evrov. Končni znesek je bil za dobrih 10.000 evrov višji, ampak vključuje tudi ureditev okolice in izdelavo terase, dve kuhinji in še nekaj notranje opreme.

Od stare hiše je ostalo samo pritličje, v nadstropju so podrli vse zidove, sezidali nove in hišo dvignili za meter in pol. Na zidove v pritličju, ki so že imeli pet centimetrov toplotne izolacije iz ekspandiranega polistirena (EPS), so namestili dodatnih 15 centimetrov. »Za ta ukrep od Eko sklada nismo dobili povrnjenih sredstev, ker jim kljub poslanim fotografijam nismo mogli dopovedati, da skupna debelina ustreza v razpisu zahtevanim merilom. Ne vem, morda so mislili, da jih poskušamo prevarati,« razmišlja Matjaž Novak.

Zidove do strehe, pod katero je 30 centimetrov steklene volne, so izolirali z 20 centimetri EPS, del naložbe jim je povrnil Eko sklad. Tone Novak je »v nulo« naštudiral toplotne mostove in izvajalcem ves čas gledal pod prste – preden je šel zjutraj v službo, so natančno predebatirali, kaj morajo narediti, ko se je vrnil, je vse preveril.

Vsa okna so s trislojno zasteklitvijo, tista, ki gledajo na prometno cesto tik ob hiši, pa imajo zunanje steklo debelejše, da zagotavljajo boljšo zvočno izolativnost. »Ko sva mojstrom povedala, da morajo biti okna vgrajena po smernicah RAL, so naju samo čudno gledali, češ da je to brez veze, pa še drago. Potem ko so pripravili okenske odprtine, pa so prišli okna montirat z navadno poliuretansko peno,« se spominja Matjaž Novak, ki je moral mojstrom natisniti natančna navodila, katere materiale potrebujejo in kako je treba izvesti montažo. Za vgradnjo oken niso mogli dobiti nepovratnih sredstev Eko sklada, ker so izbrali takšna iz pvc, so pa izkoristili možnost pridobitve ugodnega posojila.

Račun za elektriko: 150 evrov

Povsod v hiši je nizkotemperaturno talno ogrevanje, potrebno toploto za napeljave zagotavlja toplotna črpalka zrak/voda z močjo 14 kW, čeprav bi, kot se je pokazalo že prvo leto, zadostovala 11-kilovatna. »Toplotna črpalka zrak/voda, za nakup katere smo dobili tudi nepovratna sredstva, je bila logična izbira, kajti okrog hiše ni prostora za zemeljski kolektor, podtalnice tudi ni, o lesni biomasi kot primarnem energentu pa nismo razmišljali,« pojasnjuje Tone Novak. V obeh dnevnih sobah sicer stojita kamina na drva, v katerih na leto pokurijo pet metrov drv iz domačega gozda na hribu za hišo – za vzdušje, ne zato, ker bi jih zeblo. V kurilnici stoji poleg toplotne črpalke še 500-litrski zalogovnik za toplo vodo. »Lahko bi bil manjši, a imamo v zgornjem stanovanju dvojno kopalno kad,« se zasmeje Matjaž in doda, da mesečni stroški za elektriko za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode ter za vse druge porabnike v obeh gospodinjstvih pozimi ne presežejo 160 evrov, poleti pa so precej nižji.

K manjši rabi energije za ogrevanje pripomorejo tudi pametne inštalacije, ki jih je Matjaž vključil že v načrt prenove. Vanje je povezal vse sisteme v hiši, od ogrevanja do prezračevalnega in alarmnega sistema, razsvetljave, rolet do strešnih oken in zbiralnika za deževnico. Devetkilovatni električni grelnik v zalogovniku, na primer, je programiral tako, da se vklaplja samo ponoči, v času nižje tarife. Zunanje rolete z vgrajeno toplotno izolacijo se zvečer samodejno spustijo in preprečijo uhajanje toplote. Veliko energije (in toplote), ki bi jo izgubili z odpiranjem oken, prihrani prezračevanje z rekuperacijo, ki je v tako dobro izolirani in zatesnjeni hiši nujno, se strinjata sogovornika: »Rekuperator ogreje hladni zrak, ki vstopa v hišo, na 19 stopinj Celzija, kar zadostuje, da je v hiši tri ali štiri stopinje več. Nobene potrebe ni, da bi vhodni zrak ogreval na višjo temperaturo in zato porabil več energije.«

KOMENTARJI

Miha
30. 4. 2015 12:00

pohvale fotru in bratu!

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE