Koliko gozda imate in katere drevesne vrste ste prodajali letos? Se licitacij redno udeležujete?

Ošlovnik: Na licitaciji sodelujem že šest let, vse od začetka. Imam trideset hektarov gozda, letos sem na dražbi prodajal smrekove hlode.

Vidmar: Letos sodelujem prvič, imam trideset hektarov gozda, prodajal pa sem gorski javor.

Se vam bolj izplača tvegati na dražbi, kjer ceno določajo kupci sami in bi se torej lahko zgodilo, da bi bila tudi zelo nizka, ali bi morda lahko zaslužili več, če bi lesu sami določili ceno in ga ponudili znanemu kupcu?

Ošlovnik: Prodajam najkakovostnejše hlode, ki jih odkrijem pri redni sečnji lesa in ki jih lastniki gozdov takrat, ko dražbe še ni bilo, sploh nismo mogli prodati za neko primerno ceno. Les tudi na licitaciji že prodam končnemu proizvajalcu ali izdelovalcu glasbil ali pohištva, tudi furnirja. Pomembno je, da vmes ni prekupčevalcev ali posrednikov, ki v vsej verigi od lastnika do kupca verjetno zaslužijo zelo veliko. Slovenski lastniki gozdov so zato lahko zadovoljni, da lahko svoj najboljši les prodajo na dražbi, zagotovo se bolj izplača.

Vidmar: Gozdar mi je svetoval, naj kakovostni les prodam na dražbi, saj se da tako zanj iztržiti precej več, kot če bi ga prodal posredniku.

Koliko ste iztržili za svoje hlode? Ste z doseženo ceno zadovoljni?

Ošlovnik: Zelo sem zadovoljen z doseženo ceno. Sicer ni v najvišjem razredu, kot pri gorskem javorju, vendar je pri smreki 550 evrov za kubični meter že zelo lepa cena.

Vidmar: Seveda sem zadovoljen. Moj hlod je dosegel najvišjo ceno (9720 evrov) za kubični meter. Tega nisem pričakoval.

Koliko bi sicer sogovornika iztržila za iste hlode, če bi jih prodala za razrez in kaj menita o izvažanju slovenskega lesa, si lahko preberete na www.delo.si.