Evropska unija želi povečati pregled nad vse večjo porabo biogoriv, ki prispevajo k visokemu deležu emisij toplogrednih plinov, celo večjemu kot konvencionalna goriva. »Odločitev bo omejila rabo biogoriv iz poljščin (znana kot biogoriva prve generacije) na 7 odstotkov. Tako bo EU zmanjšala emisije do 320 milijonov ton ogljikovega dioksida, ki bi jih pri doseganju cilja aktualne evropske zakonodaje (najmanj 10-odstotni delež obnovljivih virov v prometu do leta 2020) lahko povzročili s slabimi biogorivi,« pravijo v društvu Focus.

»Uspelo nam je doseči zelo tehnični, tehnološki in ideološki dokument za pot naprej,« je poudaril evropski poslanec Nils Torvalds in hkrati izrazil dvom, ali je zakonodaja dovolj stroga. »Naši cilji so bili namreč veliko višji. Če se Evropa ne bo pomaknila naprej, bo zaostala,« je opozoril.

EU prvič v svoji zakonodaji priznava posredne emisije, ki jih povzročajo s spremembo rabe zemljišč (ILUC). Skladno z novo reformo bodo morali EU in naftna podjetja poročati o celotnih vplivih biogoriv na okolje, vključno z omenjenimi posrednimi emisijami.

Parlament je zakonodajo že neformalno uskladil s pristojnimi ministri. Države članice jo morajo sprejeti do leta 2017, v 18 mesecih po začetku veljavnosti direktive pa morajo oblikovati nacionalne cilje glede deleža naprednih biogoriv v prometu.

Odločitev evropskih poslancev pozdravljajo v okoljskih nevladnih organizacijah. Kakor je poudaril Pietro Caloprisco iz organizacije Transport Environment, sprejeta odločitev morda ne pomeni nujno takojšnjega konca slabih biogoriv, zagotovo pa je to »začetek konca točenja hrane v naše rezervoarje«. V društvu Focus dodajajo: »Sporočilo je jasno: biogoriva iz poljščin nimajo prihodnosti v Evropi, vsaj po 2020 ne.«