Na posvetu so opozorili predvsem na učinkovito rabo energijo (URE) in obnovljive vire (OVE) kot priložnost za manjšo odvisnost Evrope in s tem Slovenije od uvoza energentov. Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Danijel Levičar je poudaril, da v končni rabi elektrika predstavlja le 20 odstotkov, kar 40 odstotkov porabe energije pa gre na račun prometa, ta sektor pa poganjajo fosilna goriva: »Največje možnosti prihrankov so ravno na prometu. Če si zadamo za dolgoročni cilj nadomeščanje tujih virov z domačimi, imamo tu največjo perspektivo. Če je tehnologija elektromobilnosti zrela, da jo začnemo uveljavljati, verjamem, da lahko do leta 2030 prestavimo polovico nacionalne flote osebnega prometa na elektriko, kar prinese velike sinergijske učinke. To je ena največjih perspektiv, ki jih lahko prepoznamo v dolgoročnih ciljih.«

Boštjan Blažič s fakultete za elektrotehniko je poudaril, da elektrifikacija vozil prinaša veliko sprememb pri rabi energije. Več poudarka v razpravah in strategijah si želi tudi na tehnologijah pametnih omrežij, ki omogočajo vključevanje OVE v omrežje: »S tem dosegamo tudi okoljske cilje in zanesljivost preskrbe z električno energijo.«

Da so URE in OVE prihodnost in dejstvo ter da je treba razvoj usmeriti v ta dva sektorja, je poudaril tudi Franko Nemac iz Zasebne agencije za prestrukturiranje energetike, izdelovalec električnih vozil Andrej Pečjak pa je opozoril, da bi morali poleg elektrifikacije osebnih vozil spodbuditi tudi elektrifikacijo javnega prometa, kjer ima država škarje in platno. Spomnil je, da smo ena redkih držav, ki nima tirne povezave med letališčem in prestolnico.

»Naslednja vlada naj resno preveri možnosti v slovenski industriji za razvoj produktov za URE in OVE. Elektriko plačujemo polovico z denarjem, polovico z zdravjem. OVE so čisti viri in ne škodijo zdravju. Ta cena sedaj ni vračunana,« je dejal Dejan Savić iz organizacije Greenpeace in dodal, da je sonce ključen vir energije za Slovenijo.

Slovenija za uvoz energentov nameni dve milijardi evrov na leto, EU pa je leta 2012 za uvoz energentov porabila 545 milijard evrov, kar je precej več od povprečja 2000–2010, ko smo za uvoženo energijo plačevali 139 milijard evrov na leto. Evropska odvisnost postopoma narašča in če ne bo korenitih sprememb, bomo morali do leta 2030 uvažati več kot 55 odstotkov potrebne energije.

Levičar je opozoril, da EU uvozi okrog milijarde evrov energije na dan: »EU ima svoje strategije, kako izboljšati zanesljivost preskrbe iz tujih virov. Primarni cilji gredo v povečevanje deleža OVE, kjer Slovenija celo prednjači, predvsem iz naslova naravnih danosti.«

Savić je še opozoril, da se preveč govori o alternativnih poteh dobave energentov v Evropo, premalo pa o pridobivanju energije v Evropi in da je vsak dan, ko sije sonce, energija že tu. Pečjak pa je prepričan, da je hiter prehod na trajnostne vire nujnost, tehnologija to omogoča, ovire pa da so drugje: »Ni smiselno elektrificirati vozila, ki se vozijo na dolge razdalje, medtem ko bi 200.000 vozil za mestno in primestno vožnjo lahko elektrificirali. To bi pomenilo zgolj dvoodstoten prirast v porabi energije.«

Po Savićevih besedah v Sloveniji nismo nikoli sanirali toliko hiš kot v zadnjih nekaj letih: »Menjav oken, sanacij fasad in podobnega ne bi bilo v takšnem obsegu, če ne bi bilo ambicioznih ciljev EU.« Zastavljene cilje je treba po Blažičevih besedah tudi dosegati, saj je to pomemben znak za industrijo. Po njegovem mnenju ima Slovenija močno elektronsko in električno industrijo, kar predstavlja velik potencial za spremembe omrežja, da se vključijo OVE.

Po mnenju Franka Nemca Slovenija premalo naredi za ustvarjanje novih delovnih mest s proizvodnjo opreme za URE, za sončne in vetrne elektrarne: »Tu je veliko delovnih mest, le zavedati se moramo priložnosti in biti bolj aktivni pri razvoju elektromobilnosti in drugih alternativah.«