Pri gorenju lesa poteka reakcija med uskladiščenim ogljikom in kisikom iz zraka, količina nastalega ogljikovega dioksida (CO2) je približno enaka kot pri gnitju lesa. Pri zgorevanju fosilnih goriv pa CO2 nastaja iz ogljika, ki je bil vezan pred milijoni let. Ogljikov dioksid ni strupen plin, a močno vpliva na nastajanje tople grede in globalnega segrevanja ozračja. Ob popolnem zgorevanju ogljikovodikov nastajata samo CO2 in voda. Posledice nepopolnega zgorevanja, ki nastane zaradi nepravilnega razmerja zraka in neustreznih pogojev v kurišču, pa so gost sajast dim, ogljikov oksid, metan, policiklični aromatski ogljikovodiki in slab izkoristek energije.

V občini Preddvor sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso deluje od oktobra 2002 (o tem podrobneje v članku z naslovom Iz enega kotla toplota za vse). Preden so projekt uresničili, so naredili študijo vplivov na okolje, ki je pokazala, da se bodo z uvedbo tovrstnega sistema ogrevanja pomembno zmanjšale emisije največjih onesnaževalcev zraka. Kotel na lesno biomaso z močjo 2,5 megavata ima namreč prigrajeno tudi kondenzacijsko napravo, ki omogoča ne samo izkoriščanje toplote dimnih plinov, ampak zagotavlja tudi dodatno zmanjšanje emisij.

Vir: občina Preddvor

Študija vplivov na okolje je tako pokazala, da naj bi se emisije prahu v Preddvoru na letni ravni zmanjšale s 1090 kg na 360 kg, emisije ogljikovega dioksida z 2390 ton na 265 ton, emisije ogljikovega oksida naj bi se zmanjšale s 40.680 kg na 3780 kg, emisije žveplovega dioksida pa z 8700 kg na 850 kg. Meritev, ki bi potrdile, ali so se emisije tudi v resnici zmanjšale za toliko, kot so napovedali, še niso opravili.