Skladišče – Prostor, kjer skladiščimo lesno biomaso, ki jo kot gorivo uporabljamo v sistemih daljinskega ogrevanja, mora biti dovolj velik, da lahko v njem skladiščena biomasa zadošča za vsaj tedensko preskrbo pri maksimalni obremenitvi, tudi v najbolj ekstremnih vremenskih razmerah. Skladišče je običajno v okviru obrata, pod streho, a ne zaprto. Pogosto so v njem tudi dovajalni silosi, saj se sekanci, zlasti takšni z veliko vsebnostjo vode, radi sprimejo, zato brez pomoči ne morejo do zbiralnega jaška.

Transportni elementi – Lesna biomasa mora prepotovati razmeroma dolgo pot od skladišča oziroma dovajalnega silosa do kotla. Izbira dovajalnega sistema, ki mora zagotavljati transport goriva do kotla s hitrostjo, ki ustreza potrebam po toploti, je odvisna od velikosti kotlarne in morebitne uporabe še drugih vrst goriva, ne zgolj sekancev. Transport sekancev od silosa do zbiralnega jaška običajno poteka s pomočjo žerjava, primeren je tudi grabilnik, ki ga sicer uporabljajo v sežigalnicah odpadkov. Alternativa žerjavom so talne iznašalne naprave, ki so primerne tudi za manjše kotlarne, prav tako dozirni polžni transporter, ki dovaja gorivo na rešetko. Običajno je kombiniran z zbiralnim jaškom, ki je nekakšno vmesno skladišče za sekance. V številnih kotlarnah uporabljajo tudi hidravlični sistem za dovajanje goriva. V tem primeru sekanci iz zbiralnega jaška padajo v pravokotno korito, od tu pa jih hidravlični potisni bati porinejo na rešetko kurišča.

Kotel z regulacijo zgorevanja – Kotli, ki so namenjeni kurjenju sekancev, za katere je značilna velika vsebnost vlage, imajo ognjevzdržne obloge, ki v kurišču vzdržujejo visoko temperaturo. Ta je potrebna za dobro zgorevanje z visokim izkoristkom in majhnimi vplivi na okolje. V kotlih, ki so predvideni za lesna goriva z manjšo vsebnostjo vlage (lesni briketi, industrijski lesni ostanki), ognjevzdržna plast ni primerna, ker lahko pri zgorevanju nastanejo tako visoke temperature, da se plast stali.

Čiščenje dimnih plinov – Škodljive sestavine dimnih plinov, kot je prah, je treba odstraniti, s čimer zmanjšamo negativne vplive na okolje. Čiščenje dimnih plinov pravzaprav pomeni, da da zmanjšamo količino tako imenovanega letečega pepela, ki ga dimni plini nosijo skozi kotel v dimnik in od tam na prosto. Na voljo so različni sistemi, kot so multicikloni, vrečasti filtri in elektrofiltri, uporaba tega ali onega je odvisna od zahtev v okoljevarstvenem poročilu. V kotlarnah na lesno biomaso je pogosto nameščajo kondenzatorje dimnih plinov, ki dimni plin očistijo delcev in zagotavljajo večje izkoristke kotlov.

Toplovodno omrežje – V kotlarni proizvedena toplota se uporabnikom dovaja kot vroča voda po izoliranem dvocevnem sistemu. Pri daljinskem sistemu v manj gosto naseljenih območjih je priporočljivo uporabiti cevi z dodatno izolacijo, sicer bodo izgube toplote prevelike.