Odgovor nam bo dala letina

22. 3. 2011 | Besedilo: Darinka Koron | Fotografije: Darinka Koron

jagodičevje, rez, obrezovanje, sadje, maline, robide, jagode, ribez

Rez sadnih rastlin marsikdo jemlje kot hobi, in ne kot nujen ukrep, ki pripomore k boljši letini. V čem neki se skriva njena privlačnost? Če sklepam po odgovorih tistih, ki iščejo strokovne nasvete, predvsem v spremljanju »odgovorov« rastline na ta ukrep. Ti so pri vsaki sadni vrsti malo drugačni. Še pri isti rastlini se iz leta v leto spreminjajo in so odvisni od časa rezi, vremenskih razmer, gnojenja, zdravstvenega stanja in prejšnje letine. Plodovi jagodičastih rastlin bodo prvi, ki vas bodo nagradili za trud, zato se z veliko raziskovalnega duha odpravite na vrt.

Pri rezi veljajo pravila, ki temeljijo na poznavanju življenjskih procesov rastlin, in pravila, ki se nanašajo na posamezno skupino sadnih rastlin. Pri jagodičju velja nekaj osnovnih zakonitosti za celotno skupino, nekaj pa je takšnih, ki veljajo za vsako jagodičasto vrsto posebej.

Osnovna pravila za rez vseh jagodičastih rastlin

Glavno rez izvajamo v obdobju mirovanja rastlin. Odstranimo stare, zaradi mehanskih, bolezenskih razlogov in škodljivcev poškodovane in polegajoče se veje, izrežemo odvečne mlade poganjke, pri čemer dajemo prednost izrezovanju vej iz sredine grma, tako da povečujemo zračnost. Rodne veje in poganjke izrezujemo do tal in ne puščamo štrcljev. Pazimo, da ne poškodujemo lubja sosednjih vej, ves odrezani les pa odstranimo iz nasada. Če upoštevamo vsaj te osnovne ukrepe, smo že poskrbeli za vitalnost grma posamezne rastline.

Posebnosti rezi črnega ribeza

Pri rezi veljajo vsa osnovna pravila, le prilagodimo jih lastnostim črnega ribeza. Grm v polni rodnosti naj bi imel od 12 do 15 rodnih vej. Ker se začneta količina in kakovost pridelka na rodnih vejah, starejših od treh let, zmanjševati, naj bi bile v grmu le do triletne veje – tretjina enoletnih, tretjina dveletnih in tretjina triletnih. Najbolj rodni so enoletni poganjki dolžine od 30 do 60 cm, ki izraščajo iz dve- in triletnih rodnih vej. Stranskih poganjkov na dve- in triletnih vejah ne prikrajšujemo, izrezujemo ali odvajamo. Po prikrajševanju enoletnih poganjkov rast zakrni, odrezana mesta (rana) pa so mesta za odlaganje jajčec ribezove steklokrilke, škodljivca, ki se hrani s strženom poganjkov.

Rdeči in beli ribez v obliki grma in špalirja

Tudi pri rezi rdečega in belega ribeza veljajo osnovna pravila, ki jih nadgradimo s posebnostmi rezi te sadne vrste. Grm naj bi imel v polni rodnosti od 8 do 15 (najbolje pa od 8 do 10) rodnih vej. Starost rodnih vej rdečega in belega ribeza v grmu je lahko malo večja, zato je tudi delež vej posameznih starosti četrtinski. Pri rdečem ribezu je v nasprotju s črnim najbolj roden kratek rodni les, ki izrašča iz dve- do štiriletnih rodnih vej. Rez je zato usmerjena k spodbujanju izraščanja kratkega rodnega lesa. Ta ukrep je prikrajševanje ali celo izrezovanje predolgih enoletnih poganjkov. Prikrajševanje enoletnih poganjkov na približno tretjino dolžine (približno tri do štiri brste) je pri rdečem ribezu zaželen ukrep, ki ima poleg spodbujanja zasnove rodnih brstov tudi vlogo redčenja.

Rdeči in beli ribezi so namreč nagnjeni k pretirani rodnosti. Preveč obloženi grmi imajo količinsko zelo velik, vendar manj kakovosten pridelek. Grozdi preobloženih grmov so kratki, z drobnimi jagodami in slabega okusa. Premočno obloženi grmi ali posamezne veje se zaradi prevelike obremenjenosti pogosto posušijo. Poleg stranskih močnih poganjkov na rodnih vejah in enoletnih talnih poganjkih prikrajšujemo tudi vrh. Prikrajšamo ga na tretjino do polovico, odvisno od moči poganjka. Neprikrajšan vrh se obda z dolgimi mladimi poganjki, ki se zaradi listne mase in pridelka upognejo k tlom in pogosto tudi zlomijo.

Drugačna je rez pri špalirni vzgoji rdečega ribeza – rastline gojimo v strnjeni vrsti ob opori, pri kateri rodne poganjke privezujemo obnjo – saj moramo v grmu vzdrževati le dve do tri rodne veje, ki so v obliki vretena. Vsako leto odrežemo najstarejšo rodno vejo in jo nadomestimo z mladim talnim poganjkom. V nasprotju z rezjo v grmu stranskih in glavnega poganjka ne prikrajšujemo, ampak že v obdobju rasti upogibamo. Na vretenu izrezujemo le odvečne in preveč močne ali pokončne poganjke. Pomemben del rezi pri špalirju opravimo neposredno po obiranju.

Najprimernejša dolžina enoletnega rodnega lesa je pri posameznih sortah rdečega ribeza zelo različna. Pri sorti 'Jonkheer van tets' je npr. od 5 do 15 cm, pri sortah red 'Lake', 'Rolan' in 'Detvan' od 20 do 30 cm in pri sortah 'Rovada', 'Rotet', 'Rosetta', 'Tatran' in 'Rubigo' od 30 do 50 cm, tako kot pri črnem ribezu.

Kosmulja in križanci med črnim ribezom in kosmuljo

Pri rezi kosmulj v grmu in špalirni obliki veljajo vsa pravila kot pri rdečem ribezu. Edina izjema je v tem, da smo pri kosmuljah bolj pozorni na razdaljo med posameznimi rodnimi vejicami. Ta mora biti zaradi lažjega obiranja večja, ker obiranje otežujejo trni.

Josta kot predstavnica križancev med črnim ribezom in kosmuljo se v rezi od črnega in rdečega ribeza razlikuje v nekaj podrobnostih. Ker je rastlina izjemno bujna in visoka, s široko razraslimi rodnimi vejami, v grmu pustimo le šest do osem rodnih vej v starosti od enega do treh let. Če so veje zelo močne, jih izrežemo več. Pri josti se izjemoma dovoljuje rez na mlajšo niže ležečo rodno vejo (kar imenujemo odvajanje). Rez joste temelji na izrezovanju, tako kot pri črnem ribezu. S tem omogočimo kakovostnejši pridelek in boljše zdravstveno stanje rastlin in pridelka.

Ameriške borovnice

Ameriške borovnice preidejo v polno rodnost razmeroma pozno, v šestem do osem letu, zato poteka gojitvena rez nekaj let. Tudi vzdrževalna rez poteka dolgo, saj je lahko življenjska doba rastline dolga kar nekaj desetletij.

Osnovna pravila rezi, navedena za preostale jagodičaste sadne vrste veljajo tudi za ameriško borovnico. Razlike se nanašajo na posebne lastnosti te rastline. Pri njih začne vitalnost rodnih vej upadati po petem do šestem letu, zato naj v posameznem grmu ne bi bilo rodnih vej, starejših od šest let. Med posameznimi sortami obstajajo velike razlike v načinu razraščanja. Nekatere imajo izrazito drevesast tip razraščanja ('Berkeley', 'Toro'), druge imajo dolge, goste, polegajoče se in šibke poganjke ('Bluecrop', 'Blueray'), za večino sort pa je značilen vmesni tip rasti. Način rezi moramo prilagajati tudi tem lastnostim. Ob rezi težimo k pokončnosti grma.

V prvem letu po sajenju v grmu izrežemo drobne, nizko rastoče rodne vejice. V grmu naj rastejo le poganjki, ki so debelejši od pol centimetra. V drugem letu naj bi bile rast­line visoke približno od 60 do 100 cm. V grmu pustimo mlade in dveletne poganjke. V naslednjih treh do petih letih izrezujemo samo poškodovane, izrazito polegajoče se, predrobne in preštevilne poganjke. Od tret­jega leta starosti naprej lahko odstranimo tudi katero izmed starejših vej. V odraslem grmu naj bi bilo od 12 do 20 rodnih vej, približno dve do tri veje vsake starosti. Tiste, ki so v premeru debelejše od 2 do 3 cm, izrežemo in jih nadomestimo z mlajšim rodnim lesom. Na starih rodnih vejah izraščajo predvsem kratki stranski poganjki, ki dajejo manj kakovostne plodove. Mladih talnih poganjkov in poganjkov, ki izraščajo iz starejših rodnih vej, nikoli ne prikrajšujemo, saj to ne vodi v večjo razrast, temveč v krnitev poganjka.

Med prilagajanje rezi tipu rasti rastline vsekakor sodi rez na mlajšo rodno vejo oz. odvajanje. Pri tem ukrepu dajemo vedno prednost niže ležeči rodni veji.

V zimskih mesecih na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz starejših rodnih vej, pa tudi na koncu dveletnih poganjkov, opazimo suhe vejice. To ni pomrznjen ali od bolezni poškodovan les, temveč ostanki posušene pecljevine. Na teh vejicah so namreč še pred nekaj meseci zoreli plodovi. Suho pecljevino čim bolj odstranimo že z rezjo poganjkov. Lahko jo tudi odlomimo ali odrežemo s škarjami.

Malina, robida in križanci med malino in robido

V spomladanskem času v malinovem nasadu ne izvajamo nikakršne rezi, saj moramo suhe poganjke do tal porezati že neposredno po obiranju ali v zgodnji jeseni. Tudi vrhove poganjkov naj bi porezali jeseni, ob prehodu rastlin v mirovanje.

Pri robidah in križancih med malino in robido v tem obdobju izvajamo le osnovne ukrepe rezi. V grmu pustimo tri do pet poganjkov.

Jagode

V zgodnji pomladi opravimo »rez« tudi v jagodah. Rez suhih listov imenujemo čiščenje grmičev. Pomembno je, da ga opravimo v suhem vremenu in da liste odstranjujemo s škarjami. Pri trganju bi namreč potrgali tudi pravkar zasnovane korenine rastline, kar je nedvomno velika škoda.

 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE