3. julij - mednarodni dan brez vrečk

3. 7. 2014 | Besedilo: K. Ž./STA

plastične vrečke, mednarodni dan

Mednarodni dan brez vrečk, ki ga obeležujemo danes, je nastal v okviru iniciative Svet brez vrečk, ki si prizadeva za drastično zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Z zmanjševanjem uporabe teh vrečk bi namreč zmanjšali negativne vplive na okolje, predvsem na oceane.

V oceanih namreč vsako leto pristane na milijarde plastičnih vrečk. Ker so na videz podobne meduzam, jih morske živali zamenjajo za hrano, zaradi česar so najbolj ogrožene morske želve.

Po podatkih ameriške agencije za varstvo okolja vsako leto odvržemo med 500 in 1000 milijardami plastičnih vrečk. Vsaka plastična vrečka pa za razgradnjo potrebuje okrog 1000 let.

Plastične vreče se razkrajajo zelo počasi in pri razkrajanju nastaja vedno več manjših delcev. Ti mikrodelci, ki vsebujejo strupene kemikalije, pronicajo v zemljo in onesnažujejo našo pitno vodo in rodovitno zemljo.

Vsak posameznik lahko zmanjša število plastičnih vrečk, in sicer tako, da pri nakupu prinese vrečko s seboj, da uporablja vrečke iz blaga ali papirnate vrečke, ki jih je lažje reciklirati, nakup pa lahko zloži v kartonaste škatle, ki so velikokrat spravljene v bližini trgovinske blagajne.

V okviru programa Združenih narodov za okolje (Unep) so ocenili, da na vsaki kvadratni milji ocena plava približno 46.000 delov plastike in da kar 70 odstotkov smeti potone na dno oceana.

Na severnem delu Tihega oceana plava največje smetišče na svetu. V njem je 100 milijonov ton plastike. Smetišče je veliko kot severni del celinske Amerike, je razvidno iz spletnega portala scribol.com.

Ocene o velikosti smetišča se razlikujejo, saj zaplate ni mogoče videti na satelitskih slikah. Plastično smetje je namreč popolnoma razdrobljeno v nekakšno plastično brozgo, ki plava tik pod morsko površino, zato ga sateliti ne zaznajo. Smetišče se pokaže šele takrat, ko ladja zabrede vanj.

Podobne zaplate smeti plavajo v vseh svetovnih oceanih, vendar nobena ni tako velika kakor tihomorska. Oceane najbolj ogrožajo plastične vrečke, plastenke, pokrovčki plastenk in stiropor.

Plavajoča plastika je nevarna za zdravje ljudi in živali. V teh predelih Pacifika je 40-krat več mikroplastike kakor planktona. Ko plastika stopi v prehransko verigo živali, stopi tudi v našo prehransko verigo. Vse, kar gre v morje, gre tudi v živali in na koncu pristane na naših krožnikih.

Leta 2010 je bilo v EU porabljenih več kot 95 milijard plastičnih vrečk, skoraj 200 na vsakega prebivalca. Aprila letos so evropski poslanci sicer glasovali za zakonodajo, ki terja 80-odstotno zmanjšanje uporabe najbolj razširjenih tankih plastičnih vrečk do leta 2019.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE