Program ZN za okolje opredeljuje zeleno gospodarstvo kot možnost za večjo blaginjo ljudi in socialne pravičnosti, hkrati pa kot možnost za bistveno zmanjšanje tveganja za okolje in ekološke pomanjkljivosti.

To pomeni, da le zeleno gospodarstvo lahko z rastjo dohodkov in zaposlovanja poganja javne in zasebne naložbe, ki zmanjšujejo emisije ogljika in drugih onesnaževal, povečujejo energetsko učinkovitost in učinkovitost virov ter preprečujejo izgubo biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov.

V okviru svetovnega dneva varstva okolja bo tudi v Sloveniji potekalo več dogodkov na to temo. Med drugim že od torka naprej v Mariboru poteka Eko teden, društvo Planet Zemlja pa je že dan pred Svetovnim dnevom varstva okolja v Ljubljani organiziralo konferenco na temo Embalaža in odpadki v okolju.

Nepovratna embalaža v prednosti zaradi ugodne cene

Na okrogli mizi društva Planet Zemlja, ki so jo organizirali v sodelovanju z Agencijo za okolje in Ventovarno, je Alan Ninčević z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) v Ljubljani izpostavil, da ima nepovratna embalaža še vedno prednost pred vračljivo, saj je cenovno bolj ugodna, tako za proizvajalca in potrošnika. Izpostavil je, da bi zato morala imeti povratna embalaža neko dodano vrednost.

Ninčević, ki je v UKC Ljubljana zaposlen na službi za varnost in zdravje pri delu, je izpostavil, da nepovratna embalaža tudi ne zahteva vračanja, investicija v to embalažo je manjša, prav tako so nižji stroški transporta.

Več investicij v varstvo okolja

Podatki državnih statistikov kažejo, da so investicije za varstvo okolja v Sloveniji v letu 2010 znašale 408 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov več kot v letu 2009. Tekoči izdatki za varstvo okolja so v letu 2010 znašali 422 milijonov evrov oz. pet odstotkov več kot v letu 2009.

Od leta 2001 do leta 2010 so se investicije povečale za več kot 136 odstotkov, tekoči izdatki pa za več kot 173 odstotkov. Končna analiza rezultatov je pokazala, da je bilo v prvih treh letih več sredstev namenjenih za naložbe za varstvo okolja, od leta 2004 pa se povečuje delež tekočih izdatkov za varstvo okolja.

Količina odpadkov upada

V Sloveniji je v obdobju 2005-2010 v povprečju nastalo nekaj manj kot 436 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca na leto. Količina odpadkov po letu 2008 upada. V celotni EU je v enakem obdobju nastalo povprečno 520 kilogramov odpadkov na prebivalca na leto. Od leta 2009 upada tudi količina komunalnih odpadkov, katerih glavni povzročitelj so gospodinjstva.

V letu 2010 je v Sloveniji nastalo več kot 6,6 milijona ton odpadkov, kar je 2,5 odstotka manj kot v letu 2009. 87 odstotkov vseh odpadkov je nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, preostalo so bili komunalni odpadki. V letu 2010 je bilo v celoti predelanih skoraj 5,9 milijona ton odpadkov (16 odstotkov več kot leta 2009), od tega z reciklažo skoraj 64 odstotkov odpadkov. Odstranjenih pa je bilo 1,6 milijona ton odpadkov, kar je sedem odstotkov manj odpadkov kot v letu 2009. Izvoženih pa je bilo 14 odstotkov več odpadkov kot v letu 2009.

Statistični podatki kažejo, da so v obdobju 2008-2009 najvišje vrednosti izpustov CO2 v Sloveniji nastale v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro, v predelovalnih dejavnostih ter v dejavnosti promet in skladiščenje.

V letu 2009 je pri izgorevanju goriv v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro nastalo 34,6 odstotka vseh izpustov CO2 skupaj, v predelovalnih dejavnostih 13,2 odstotka, v dejavnosti promet in skladiščenje pa 20,4 odstotka (največ v oddelku dejavnosti kopenski promet, natančneje v cestnem prometu).

Vrednosti izpustov CO2 so se v letu 2009 glede na leto 2008 najbolj znižale v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 22,8 odstotka. V dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro so se zmanjšale za 4,6 odstotka, v oddelku dejavnosti kopenski promet pa za 11,5 odstotka.

Državni statistiki ocenjujejo, da so imeli kmetijski pridelovalci v letu 2010 na razpolago ali da so porabili za gnojenje kmetijskih površin okoli 132.000 ton mineralnih gnojil, to je okoli 11 odstotkov več kot v letu 2009 in le za dva odstotka manj kot v letu 2008. Gnojila so vsebovala okoli 50.000 ton glavnih rastlinskih hranil ali 12 odstotkov več kot v letu 2009 in le štiri odstotke manj kot v letu 2008.

Poraba dušikovega rastlinskega hranila se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšala za tri odstotke, poraba fosforjevega in kalijevega rastlinskega hranila pa povečala, in sicer prvega za 29 odstotkov, drugega za 44 odstotkov.