Ustanovitelj in programski direktor organizacije Build it Green! NYC Justin Green pravi, da imajo zgradbe, predvidene za rušenje in obnovo, v sebi veliko uporabnega in vrednega materiala, ki se lahko ponovno uporabi. Njegova organizacija oziroma podjetje ima 30 polno zaposlenih in še več kot 20 honorarnih sodelavcev, ki delajo v dveh objektih v Queensu in Brooklynu ter na terenu.

Koncept ni nov, saj je zbiranje kosovnih odpadkov, ki jih ljudje odložijo na pločnik, v mestu že zelo star način opremljanja stanovanj in vsak si postreže s tistim, kar se mu zdi potrebno, koristno in uporabno. Green, čigar priimek pomeni zeleno, je koncept spravil v bolj organizirano obliko, pri čemer pomaga pospraviti odpad in zagotavlja delovna mesta. »Osnovna plača se začne pri 15 dolarjih na uro, pri zaposlovanju pa sodelujemo z različnimi neprofitnimi organizacijami in mestno upravo, tudi z upravo za zapore, na primer,« je povedal Green.

Kar 50 odstotkov vseh odpadkov v mestu pride iz gradbeništva in mesto nima nobenih uredb za morebitno reciklažo. Neprofitna organizacija na leto predela le okrog 2000 ton teh odpadkov, kar je kapljica v morje, a to je začetek. S tem pa po Greenovih besedah vplivajo tudi na mestne oblasti, da aktivneje pristopijo k problemu. Med drugim so mesto prepričali v potrditev uredb v zvezi z organskimi odpadki, ki jih zdaj skupaj predelujejo v kompost za parke in vrtičke v mestu.

Sicer pa zbirajo kose pohištva, predvsem starinskega, kopalniško opremo, med katero se najde tudi kad slavne umetnice Marine Abramović, takšna in drugačna vrata, radiatorje, lesena tla in opaže ter celo knjižnice. Njihovi ocenjevalci pridejo na dom in poberejo, kar je vrednega, lastniki pa v zameno dobijo potrdilo o dobrodelni donaciji za davčne potrebe. Build it Green!NYC pa v zameno dobi na primer 16.000 dolarjev vreden hladilnik. Cene prodajnih artiklov so bile sprva zelo nizke, zdaj pa jih zvišujejo, ker so jih odkrili starinarji, ki kupujejo in prav tako prodajajo naprej.

Veliko materiala dobijo od filmskih studiev, ki so zadnja leta močno povečali produkcijo v mestu. Ko končajo, pustijo za seboj vse, kar so potrebovali za sceno.
Greenovo podjetje sodeluje z umetniki, ki iz njihovega materiala postavljajo skulpture, na primer v umetniškem parku Socrates v Astoriji. Verjetno najbolj hvaležne stranke pa so filmarji - ko se konča ena produkcija, pride druga, ki morda potrebuje enak material, in krog se sklene.