14. 2. 2014 | Besedilo: Ba. P.
odpadna embalaža, komunalna podjetja, Zbornica komunalnega gospodarstva
Kaos zaradi neprevzemanja odpadne embalaže
14. 2. 2014 | Besedilo: Ba. P.
odpadna embalaža, komunalna podjetja, Zbornica komunalnega gospodarstva
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne prevzemajo embalaže, zato začasna skladišča komunalnih podjetij pokajo po šivih, opozarjajo na Zbornici komunalnega gospodarstva (ZKG). Stanje je nevzdržno, pravijo in dodajajo, da bodo morali zaradi brezizhodne situacije, v kateri so se znašla komunalna podjetja, zaostriti svoje zahteve.
Kupi neprevzete odpadne embalaže v skladiščih komunalnih podjetij se pojavljajo že tretje leto, vendar se razmere tokrat nevarno približujejo skrajnemu robu, pravijo na ZKG. Konec lanskega leta je pri komunalnih podjetjih ostalo 4360 ton neprevzete embalaže – z njeno prostornino bi lahko napolnili 77 olimpijskih bazenov. Razmere so najslabše v Kopru, Ajdovščini, Slovenskih Konjicah, Trebnjem, Ljubljani, Trbovljah, Tržiču, na Jesenicah, v Domžalah, Škofji Loki, Novi Gorici, Kranjski gori, Logatcu, na Jesenicah, v Kamniku, Postojni in Velenju.
Absurdno je, da morajo komunalna podjetja v skladu z zakonodajo vsako leto zbrati več embalaže, po drugi strani pa imajo vsako leto večje težave z oddajanjem te embalaže. Izvajalci javnih služb ocenjujejo, da se je njena količina samo v prvem mesecu letošnjega leta povečala za 200 ton. Začasna skladišča za odpadno embalažo so prenapolnjena, še huje pa je tam, kjer možnosti začasnega skladiščenja nimajo. Komunalnim podjetjem grozi, da jim bo zmanjkalo zmogljivosti za skladiščenje odpadne embalaže, po drugi strani pa si ne morejo privoščiti, da odpadkov ne bi pobrali in bi jih preprosto pustili na cesti, poudarjajo v zbornici.
Kakor ugotavljajo, so razmere na področju katastrofalne. Po podatkih za lansko leto je bilo neprevzete odpadne embalaže v začasnih skladiščih komunalnih podjetij tudi do desetkrat več kot leto prej. Po mnenju ZKG so za trenutne razmere odgovorne predvsem družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki morajo prevzeti odpadno embalažo, za kar so dobile pogodbeno plačilo, a tega ne storijo z izgovorom, da prevzemni deleži niso ustrezno določeni. Družbe torej imajo zmogljivosti, da bi prevzele embalažo, a pri prevzemanju, žal, sledijo le načelu dobička.
Po besedah predsednika ZKG Janka Kramžarja se komunalna podjetja že tretje leto zapored spopadajo z omenjenimi težavami, razmere pa so zaradi neizvajanja obstoječe zakonodaje vsako leto slabše: »Ministrstvo za kmetijstvo in okolje se je kljub izkazanemu interesu odzvalo precej neučinkovito. Če država ne bo poiskala hitre rešitve, bomo primorani zaostriti svoje zahteve.«
Skrajni rok za sprejetje nove uredbe o ravnanju z odpadno embalažo, ki bi upoštevala realne količine oddane embalaže na trg, poteče konec junija letos. Glede na trenutne razmere se je ministrstvo še pred spremembo predpisov zavezalo poiskati kratkoročne ukrepe za prevzem odpadne embalaže, ki gredo predvsem v smeri inšpekcijskih ukrepov zoper kršitelje uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Za interventne ukrepe države v smislu zagotovitve prevzema nakopičene embalaže pa za zdaj ni razpoložljivih sredstev, pravijo na ministrstvu.