8. 7. 2014 | Besedilo: Ba. P.
Ljubljana bi lahko postala prva evropska prestolnica brez odpadkov
8. 7. 2014 | Besedilo: Ba. P.
Ljubljanski mestni svetniki so včeraj potrdili strategijo ravnanja z odpadki (načrt Zero Waste) za obdobje 2014–2035. Vizija Mestne občine Ljubljane (MOL) je postati občina, ki z viri ravna gospodarno in trajnostno, kjer nastajajo zelena delovna mesta, kjer dragoceni viri ne končajo na odlagališču, hrana pa ne med odpadki. Sprejetje načrta je eden od korakov v postopku vstopanja občine v nacionalno in evropsko mrežo skupnosti na poti do Zero Waste.
V Evropi je že 20 nacionalnih Zero Waste organizacij in več kot 300 lokalnih skupnosti, združenih v mrežo Zero Waste Europe. Konec januarja letos so Ekologi brez meja prek programa Zero waste Slovenija postali nacionalna organizacija za Slovenijo, ki bo preverila načrt MOL in nato predlagala sprejetje občine v evropsko mrežo Zero Waste. Predvidoma jeseni bi Ljubljana že lahko postala nova članica mreže in s tem tudi prva evropska prestolnica brez odpadkov (Zero Waste prestolnica).
Lokalne skupnosti, ki vstopajo v mrežo, se strinjajo z definicijo Zero Waste, ki se zavzema za vzpostavitev krožnega gospodarstva in ne vključuje odlaganja ali termične obdelave odpadkov v nobeni obliki. V praksi to pomeni, da bo MOL maksimalno okrepila prve tri prioritete na področju ravnanja z odpadki (preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje) in jih praviloma ne bo usmerjala na odlagališča ali v sežigalnice oziroma bo tja usmerjeno količino odpadkov zmanjšala na najnižjo možno raven, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja.
V MOL nastane manj kot 300 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, ločeno jih zberejo več kot 55 odstotkov, delež pa vztrajno narašča. Konkretni cilji MOL v sklopu načrta Zero Waste do leta 2025 so:
- · zmanjšati letno količino preostanka odpadkov na prebivalca na 60 kilogramov;
- · znižati količino odloženih odpadkov na manj kot 30 kilogramov na prebivalca;
- · preseči 75 odstotkov ločeno zbiranih odpadkov.
Odločitev MOL, da postane Zero Waste občina ne pomeni, da obstoječi sistem ravnanja z odpadki ali predvidena infrastruktura postaneta nepotrebna. Sistem in infrastruktura bosta namreč nadgrajena, in sicer tako, da bodo maksimalne količine odpadkov preusmerjene v ponovno uporabo ter snovno izrabo (recikliranje in kompostiranje).
Izkušnje lokalnih skupnosti po Evropi kažejo, da ukrepi preprečevanja nastajanja odpadkov, visoki deleži ločeno zbranih frakcij in maksimalna snovna izraba komunalnih odpadkov pomenijo tudi nižje stroške ravnanja z njimi. Razveseljivo je, da MOL med drugim načrtuje pripravo tarifnega sistema po principu plačaj toliko, kolikor odvržeš, ki bi bil za uporabnike najbolj pravičen, so še sporočili iz društva Ekologi brez meja.
