Model krožnega gospodarstva za ravnanje z odpadki Wcycle je zasnovala Mestna občina Maribor s tremi podjetji v večinski javni lasti (Energetika, Nigrad in Snaga Maribor). Prejšnji teden so ga v Bruslju predstavili kot projekt, ki v celoti sledi svežnju o krožnem gospodarstvu, ki ga je Evropska komisija sprejela decembra lani in opredeljuje okoljske cilje, ki jih morajo države članice EU doseči v naslednjih desetih letih. Ta teden pa so ga v Mariboru predstavili še slovenski javnosti, v prvi vrsti mestnim svetnikom, županom okoliških občin ter predstavnikom lokalnih podjetij.

Wcycle sledi ideji, da se na odpadke gleda kot na jutrišnje surovine. Na takšen način so izdelali načrt celotnega kroga ravnanja z odpadki, v katerem bi se lahko odpadke iz enega sektorja uporabljalo kot surovino ali proizvod v delovanju drugega sektorja. V okviru projekta se med drugim načrtuje gradnjo avtomatske sortirnice na Teznu in objekte za obdelavo odpadkov v Dogošah.

Po besedah idejnega vodje projekta Mirka Šprinzerja želijo z investicijo v skupni vrednosti 25 milijonov evrov, od tega bi skoraj polovico šlo za Snagino sortirnico, predelati do 200.000 ton odpadkov letno. "S sortirnico bomo izločili koristne surovine tudi iz mešanih komunalnih odpadkov in gremo naprej v obdelavo z biologijo in termično obdelavo z zelo malim preostankom. V naslednji fazi načrtujemo predelavo v kompozitne materiale, ki bi jih lahko uporabljali v gradbeništvu. Tako zaključujemo krog, s tem da nikamor ničesar ne odvažamo oziroma z zunanjih območij ničesar ne kupujemo," je pojasnil.

"Iz minusa želimo narediti plus, torej tisto, kar je danes strošek, bo jutri razvojno prihodek. To ne pomeni, da stroškov z predelavo odpadkov ni, a ostaja dodana vrednost doma, ostajajo delovna mesta doma, ostaja razvoj doma," je še povedal Šprinzer.

Maribor s tem projektom po besedah župana Andreja Fištravca orje ledino. "Imamo premalo surovin, da bi jih razmetavali. To pomeni, da odpadki postanejo surovina oziroma to, kar je do sedaj bil strošek, postane skozi delo na projektih krožnega gospodarstva prihodek. Za ljudi to pomeni boljšo storitev za dolgoročno in sprejemljivo ceno," je dejal.

Mestni svet sicer zaradi številnih pomislekov opozicije še ni dal Snagi dovoljenja za najem potrebnega posojila za gradnjo sortirnice, prav tako zanjo še niso dobili okoljevarstvenega soglasja. Fištravec je ponovil, da bo vse to urejeno, ko bodo razjasnili vsa odprta vprašanja, kar po njegovih ocenah ne bo težava.

Projekt bo prinesel tudi nova zelena delovna mesta, zato ga je pozdravila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Veseli me zavedanje, da moramo ustvarjati delovna mesta, ki so trajno naravnana. V gospodarsko krizo smo bili pahnjeni tudi zato, ker je bil smisel delovanja samo dobiček, pozabili pa smo na vse te osnovne vrednote," je povedala. Spomnila je, da tako država in kot EU vedno bolj izpostavljata pomen trajno vključujoče gospodarske rasti, kar vključuje zelena delovna mesta.

Tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je izpostavil, da slovenska vlada v svoj fokus postavlja krožno gospodarstvo in ta vidik upošteva tudi pri ocenjevanju projektov za evropsko in državno sofinanciranje.