13. 11. 2014 | Besedilo: K. Ž.
Na sejmu Narava - zdravje o nacionalni platformi brez zavržene hrane
13. 11. 2014 | Besedilo: K. Ž.
Društvo Ekologi brez meja je danes v okviru sejma Narava - zdravje pripravilo okroglo mizo o potrebah nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane. Biotehnolog Peter Raspor je poudaril, da pretirano oglaševanje povzroča večjo potrošnjo in višek zavržene hrane. Rešitev tako vidi v prehodu v družbo ponovne uporabe.
Raspor z Univerze na Primorskem je dejal, da smo linearna družba. Najprej je pridobivanje dobrin, sledi proizvodnja, nato potrošnja in na koncu nastane odpadek. V nekem trenutku pa v to vstopa oglaševanje, ki poveča pritisk na potrošnjo, ta na proizvodnjo, slednja pa na pridobivanje. Zaradi oglaševanja prihaja do prevelike potrošnje in tako nastaja višek odpadkov.
Po mnenju Rasporja je rešitev v tem, da iz linearne družbe preidemo v družbo ponovne uporabe. Treba je začeti razmišljati o recikliranju. Izzivi za prihodnost so tako iskanje rešitev za zmanjšanje zavržene hrane na globalnem in lokalnem okolju.
Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Branko Ravnik se je strinjal, da so se potrošniške navade spremenile in je hrana postala potrošniško blago. To povzroča masovno proizvodnjo hrane, predvsem v tujini in daljše logistične poti izdelka do slovenskih miz.
Kot je poudaril, vidi rešitev v lokalni pridelavi in potrošnji. Pri tem je pomembno osveščanje, da cilj niso popolni izdelki z dolgim rokom uporabe, ampak izdelki netipičnega videza, ki so naredili tudi krajšo pot do potrošnika.
S tem se po mnenju direktorja KGZS zmanjša tveganje in je tako možno kupiti ustrezno pridelano hrano. Lokalna proizvodnja pa lahko gre v korak s potrošnjo, je dodal Ravnik.
Albin Keuc z Društva ekologi brez meja je poudaril, da Nacionalna platforma za Slovenijo brez zavržene hrane predpostavlja sodelovanje v živilsko predelovalni industriji, kjer je potrebna poštena igra. Vsak Slovenec na leto zavrže 82 kilogramov hrane, zato je cilj platforme, da bi do leta 2025 zmanjšali odpadke hrane za 50 odstotkov.
Župan Vrhnike Stojan Jakin pa je glede vloge lokalne skupnosti pri omejevanju zavržene hrane povedal, "da smo v Sloveniji na področju okolja hendikepirani". Preveč je zakonov, ki jih je težko implementirati, saj so neživljenjski, meni Jakin.
Po njegovem prepričanju bi k zmanjšanju odpadkov pripomoglo predvsem osveščanje ljudi, in sicer že majhnih otrok, kako zdravo živeti. Poleg tega je nujno vzpostaviti red na področju oglaševanja, je sklenil Jakin.