Vir odpadkov ni povezan samo z morskimi dejavnostmi, saj jih kar 80 odstotkov izvira s kopnega, iz obalnih območij s pristanišči, pomoli, plažami ter iz bolj oddaljene notranjosti, z odlagališč odpadkov. Poleg tega jih s sabo prinesejo reke, ki so velikokrat divja odlagališča odpadkov. Prav tako je eden od virov odpadkov obalni turizem. V zadnjih letih se temu področju namenja čedalje več pozornosti. Med številnimi projekti je tudi projekt Marlin, s katerim so od pomladi 2012 in do lanske jeseni spremljali količino odpadkov na obalnih območjih Švedske, Finske, Estonije in Latvije. V raziskavi so obalna območja Baltskega morja razdelili na urbana, polurbana in ruralna.

Najmanj so onesnažena ruralna obalna območja, kjer so na dolžini 100 metrov našli 75 odpadkov, na urbanih območjih pa se je njihovo število povzpelo na 236. V raziskavo so vključili odpadke, večje od 2,5 centimetra. V nasprotju s podeželjem se je število odpadkov na urbanih območjih v času raziskave še povečevalo.

Med raziskavo niso spremljali zgolj števila odpadkov, temveč tudi vrsto. Primerljivo z raziskavami v drugih morjih med njimi s 56 odstotki prevladujejo različne vrste plastike, pri čemer je največ, četrtina, take iz kategorije »druga plastika«. Vanjo sodi vsa plastika, za katero niso ugotovili, kakšen izdelek je sestavljala. S časom plastika razpada na čedalje manjše delce, iz katerih je nemogoče ugotoviti njihov izvor. Na urbanih območjih so tej vrsti plastike sledili še izdelki iz plastike, ki so znamenje hitrega življenjskega sloga: zamaški, vrečke, embalaža za hrano in plastični pribor. Med odpadki so našli tudi steklo, kovinske dele embalaže, les in papir.

Celoten članek si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.