Pot do družbe brez odpadkov naj bo zabavna

25. 4. 2016 | Besedilo: K. Ž./STA

Zero Waste, brez odpadkov, Paul Connett, odpadki, Smeti

Vsak človek ustvarja odpadke vsak dan, a če bi vsi živeli tako kot Američani, bi potrebovali pet planetov, če bi vsi živeli tako kot Evropejci, pa dva. Indijci in Kitajci nam sledijo, zato se moramo premakniti iz linearnega v krožno gospodarstvo, pravi zagovornik ideje Zero Waste (Nič odpadkov) Paul Connett. Ta pot pa je zabavna.

Connett je za idejo Nič odpadkov prvič slišal leta 1998 in takrat velja za enega njenih najvidnejših zagovornikov. Te dni jo je predstavil tudi na letnem srečanju mreže Zero Waste Europe in Zero Waste mest, ki ga v Ljubljani organizirata Ekologi brez meja in organizacija Zero Waste Europe v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in Snago Ljubljana.

Odlagališča odpadkov so dolgočasna, sežigalnice tudi. Drugače pa je v centrih ponovne uporabe, kjer se vedno kaj dogaja, ljudje se družijo, usposabljajo, odpirajo se nova delovna mesta, je dejal Connett. "Če bo zabavno, bodo ljudje sodelovali," je prepričan.

Te trditve je podkrepil s številnimi primeri dobre prakse ponovne uporabe odpadkov, recikliranja in kompostiranja, ki so jih razvili v številnih mestih po vsem svetu. V enem od takšnih centrov na Švedskem imajo klovna, ki zabava otroke, stranišče, ki je prava umetniška galerija, najbolj zabaven pa je pes, ki zna razvrstiti odpadke v ustreznih šest zabojnikov.

Če lahko pes loči odpadke na šest različnih frakcij, jih lahko tudi Jožica in Janez v tri, ga je bilo razumeti.

A cilji mreže Zero Waste so širši od kompostiranja, recikliranja in ponovne uporabe odpadkov. Cilj je postati družba brez odpadkov. "Nič odpadkov je boljše za gospodarstvo, za naše zdravje in planet. Je tudi boljše za naše otroke, ker daje več upanja za prihodnost," je poudaril Connett.

Njegovo sporočilo industriji zato je: Česar ni mogoče ponovno uporabiti, reciklirati ali kompostirati, tega ne bi smeli izdelovati. "Potrebujemo boljši industrijski dizajn," je pozval.

Kot primer je izpostavil italijansko mesto Capannori, odkoder prihaja predsednik Zero Waste Europe Rossano Ercolini. Nezadovoljne z velikimi količinami kavnih kapsul so lokalne oblasti pisale proizvajalcu kave in našli so rešitev v razgradljivih in recikliranih kapsulah.

Ideja Zero Waste je pred desetletji nastala v Kaliforniji, prve slovenske občine so jo sprejele leta 2014. Trenutno v projektu sodelujejo občine Bled, Gorje, Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer ter Ljubljana.

"Želimo si, da bi tem občinam pri napredni odločitvi za nič odpadkov sledile tudi ostale slovenske občine," je v pozdravu udeležencem dejala ministrica za okolje Irena Majcen. Pa čeprav se zdi ta strateška zaveza v trenutku, ko smo priča globalnemu potrošniškemu vzorcu in s tem rastoči količini nastalih odpadkov na prebivalca, zelo ambiciozna, je dodala.

Ljubljana je prvo glavno mesto v Evropi, ki se je pridružilo ideji Zero Waste, na kar je župan Zoran Janković zelo ponosen. "Za vse ostale je ideja Zero Waste le sanje, mi pa to že živimo," je dejal in s pohvalil, da je slovensko glavno mesto res eno najbolj čistih v Evropi.

Ljubljana, ki nosi tudi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016, je evropska prestolnica z največjim deležem ločeno zbranih odpadkov (65 odstotkov v letu 2015). Danes jih Ljubljančani zberejo skoraj desetkrat več kot pred desetimi leti, za takšno izboljšanje rezultatov pa so najbolj zaslužni nadgradnja infrastrukture, intenzivna komunikacija in sodelovanje z občani.

Sodelovanje v mreži Zero Waste prinaša sodelujočim mestom številne prednosti, čemur so namenjena tudi današnja predavanja na letnem srečanju mreže Zero Waste Europe in Zero Waste mest. Sledil bo pogovor o vplivih ravnanja z odpadki na podnebne spremembe, kako zagotoviti ponovno uporabo električne in elektronske opreme in o posebnem problemu recikliranja plastičnih odpadkov, ki nastanejo pri reciklaži papirja.

Srečanje se je začelo v četrtek, ko so govorili o preprečevanju odpadkov in priložnostih, ki jih ti ukrepi prinašajo lokalnim skupnostim. Na treh okroglih mizah so govorili o dobrih praksah o uporabi pralnih plenic v vrtcih in porodnišnicah, preprečevanju odpadkov v turizmu in o tem, kako zmanjšati količine užitne hrane, ki konča med odpadki.

Mrežo Zero Waste Europe sestavlja 19 nacionalnih organizacij, 302 lokalnih skupnostih in različne druge organizacije, podjetja, in posamezniki z vseh koncev Evrope. Predstavlja glas skoraj sedmih milijonov ljudi, vključno s šestimi občinami iz Slovenije.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE