Povprečni delež na odlagališče odloženih odpadkov je v EU 37 odstotkov, le po odstotek pa jih odložijo v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Pri deležu recikliranih odpadkov pa je Slovenija boljša od evropskega povprečja; s 34 odstotki je na četrtem mestu, evropsko povprečje pa je 25 odstotkov.

Da bi zmanjšali tako velik delež odpadkov na odlagališčih, bi morali odpadke tudi kompostirati in sežigati oziroma energetsko izrabljati, pri čemer so danes te tehnologije veliko bolj čiste in normativi strožji kot pri kakšnih drugih sežiganjih, so ugotavljali udeleženci posveta. S sežigom odpadkov bi pridobili tudi 80 megavatov toplotne energije.

Branko Ravnik z direktorata za okolje na ministrstvu za kmetijstvo in okolje je povedal, da imamo v operativnem programu predvidene tri sežigalnice (kot možni kraji so navedeni Ljubljana, Maribor in Celje), čeprav bi bila racionalnejša ena; po njegovih smo se zavezali, da jih bomo izrabili zaenergijo, bodisi z gradnjo lastne sežigalnice ali sežiganjem kje drugje. Opozoril je, da se bomo morali v kratkem odločiti, ali bomo gradili lastno  naložba vanjo bi bila vredna 100 milijonov evrov. Odločitev zanjo bi se po njegovih besedah bolj izplačala, saj bi pripomogla k energetski samooskrbi, v katero bi bil vključen predviden del obnovljivih virov. Država pa se doslej še ni odločila, kam bo vlagala okoljska sredstva.

V Sloveniji imamo danes devet odlagališč odpadkov z okoljevarstvenimi dovoljenji, brez katerih ne smejo delovati. Šest jih je v postopku odločanja pri sektorju za ravnanje z odpadki na Agenciji RS za okolje, pet jih je že dobilo negativno odločbo, največkrat zaradi čezmernih vplivov na okolje, 16 odlagališč ima odločbo o zaprtju, 22 pa jih je v postopku zapiranja.

Posvet o razumevanju odpadkov kot virov, na katerem bodo predstavili načine za celovito reševanje ravnanja z odpadki, so organizirale Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Znanstveno-raziskovalno središč Bistra Ptuj in GZS - Zbornica komunalnega gospodarstva v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in okolje.