Z doslednim ločevanjem odpadkov že na izvoru prispevamo k temu, da se zmanjša količina komunalnih odpadkov, ki pristanejo na odlagališču. Med komunalne odpadke uvrščamo vse odpadke, ki nastanejo v gospodinjstvih, in druge odpadke, ki so jim po sestavi in naravi podobni. Gospodinjstva pridelajo in ločeno zberejo največ embalaže, to je plastična embalaža, plastenke, pločevinke in konzerve, ločeno zbirajo tudi papir, steklo in biološke odpadke.

Največ odpadkov na Danskem, najmanj v Estoniji

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je povprečen prebivalec Slovenije leta 2011 pridelal 411 kilogramov komunalnih odpadkov, medtem ko je bilo v EU teh odpadkov na prebivalca za 503 kilogramov. Slovenija se tako uvršča skupaj z Belgijo, Švedsko, Litvo, Grčijo in Portugalsko v skupino držav, ki proizvedejo med 400 in 500 kilogrami odpadkov na prebivalca. Največ komunalnih odpadkov je leta 2011 nastalo na Danskem, najmanj pa v Estoniji, in sicer 298 kilogramov na prebivalca.

Koliko komunalnih odpadkov recikliramo v Sloveniji in zakaj jih še vedno preveč konča na deponiji, si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.