So podnebne spremembe povlekle 
na površje 'ducat umazancev'?

18. 8. 2011 | Besedilo: Silvestra Rogelj Petrič, Delo

podnebne spremembe, insekticidi, kemikalije, ozračje, izpusti, pesticidi

Ducat umazancev, kot so pred leti poimenovali dvanajst strupenih insekticidov in pesticidov, med njimi tudi zloglasni DDT, ki so s svojimi posledicami v okolju opozorili na razsežnost onesnaževanja s kemijskimi snovmi, se je kljub prepovedi uporabe pred desetimi leti zdaj znova pojavilo v okolju.

Zaradi globalne otoplitve so prišli na plano ob taljenju morskega ledu v Arktičnem morju, ugotavljajo raziskovalci. Poročilo o raziskavi, ki ugotavlja ponovno pojavljanje teh onesnaževalcev, je objavljeno v najnovejši številki znanstvene revije Nature Climate Change. Gre za kemijske snovi, uradno imenovane vztrajni organski onesnaževalci in označene s kratico POPs (persistent organic pollutants).

Več let so jih v kmetijstvu množično uporabljali kot insekticide in pesticide, ne da bi vedeli, kako zelo škodljivi so za okolje in posledično za zdravje ljudi. Ko so posledice njihove prisotnosti v okolju postale očitne, kar je bilo zlasti pri DDT povezano z več škandali, so njihovo uporabo leta 2001 prepovedali.

Te snovi so še zlasti škodljive zato, ker so njihove molekule izredno trdne in obstojne, tako da minejo desetletja, preden v naravnem okolju končno razpadejo. Dodatno njihovo škodljivost pomnožuje še lastnost bioakumulacije – to je, ko prehajajo skozi prehranjevalno verigo, njihova koncentriranost raste in v višjih vrstah organizmov ogrožajo plodnost. Ker se v vodi ne topijo, so pa zelo hlapljive, lahko ob povišanju temperatur hitro preidejo skozi zemljo in vodo ter ponovno v ozračje.

V omenjeni raziskavi so raziskovalci 16 let preverjali atmosferske koncentracije treh od teh snovi, in sicer DDT, HCH in cis-klordane. Med letoma 1993 in 2009 so jih merili na raziskovalni postaji na norveških Svalbardskih otokih in še na eni postaji na kanadski Arktiki. Ugotovili so, da so se dolgoročno primarne koncentracije zmanjšale po tistem, ko je bila s stockholmsko konvencijo uveljavljena prepoved proizvodnje in trgovine z omenjenimi snovmi.

Onesnaževanje, ki so ga zakrivili naši stari starši

Toda ko so te podatke še izpostavili simulativnemu učinku globalne otoplitve na koncentracije POPs, so dobili bolj skrb vzbujajočo sliko. Ugotovili so rahel porast v sekundarnih izpustih, in sicer pri POPs, ki so bili ujeti v arktičnem ledu in snegu, zdaj pa se zaradi segrevanja postopno izločajo.

»V zadnjih dvajsetih letih se je vrsta POPs vrnila v ozračje, in sicer zaradi globalnega segrevanja,« navaja raziskava, ki jo je vodil Jianmin Ma s kanadske agencije za okolje. Raziskava posebej opozarja, da bi »arktična otoplitev utegnila spodkopati prizadevanja mednarodne skupnosti za zmanjšanje izpostavljenosti okolja in ljudi tem strupenim kemikalijam.«

Celoten članek si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si!

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE