Po zadnjih podatkih iz registra divjih odlagališč je v Sloveniji okoli 10.700 neočiščenih divjih odlagališč, na katerih se kopičijo predvsem gradbeni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema, izrabljene gume ter drugi nevarni in nenevarni odpadki.

Predelanih več kot 90 odstotkov gradbenih odpadkov

Količine gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest, se že od leta 2003, ko je bila uporaba azbesta pri nas v celoti prepovedana, povečujejo.

Pri gradbenih odpadkih bi bilo mogoče predelati večji del teh odpadkov, s čimer bi postali potencialna sekundarna gradbena surovina. S tako uporabljenimi odpadki bi zmanjšali potrebo po izrabi naravnih surovinskih virov, zmanjšali pa bi tudi škodljive vplive takih odpadkov na okolje. V letu 2010 smo predelali več kot 90 odstotkov gradbenih odpadkov; od tega smo reciklirali 49 odstotkov gradbenih odpadkov, preostali delež pa smo uporabili za zasipavanje.

V EU nastane letno približno 900 milijonov ton gradbenih odpadkov, to je od 25 do 30 odstotkov vseh odpadkov. Stopnje ponovne uporabe in reciklaže gradbenih odpadkov so v posameznih državah EU zelo različne, gibljejo se od deset do 90 odstotkov. Najvišjo stopnjo ponovne uporabe in reciklaže gradbenih odpadkov dosegajo Nizozemska, Belgija in Luksemburg.

V letu 2010 je v Sloveniji nastalo tudi 8000 ton odpadne električne in elektronske opreme. 3500 ton je nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in 4500 ton v gospodinjstvih, kar je približno štiri kilograme na prebivalca.

Problematične predvsem avtomobilske gume

Z naraščanjem števila registriranih avtomobilov narašča tudi količina izrabljenih avtomobilskih gum. Število vseh registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji se je v obdobju 2002-2010 povečalo za 19 odstotkov na 1,1 milijona registriranih osebnih avtomobilov. Izrabljene avtomobilske gume so eden najbolj problematičnih odpadkov, saj se proizvajajo v zelo velikih količinah, hkrati pa so narejene iz obstojnega, slabo razgradljivega materiala. Izrabljene gume so tudi velik potencial za ponovno uporabo in reciklažo. Zbiralci odpadkov so v Sloveniji v letu 2010 zbrali okrog 17.300 ton izrabljenih gum, to je okoli 8,4 kilograma izrabljenih gum na prebivalca.

Izrabljene gume v Sloveniji energetsko (sežig v cementarnah) ali snovno predelamo, manjšo količino gum pa znova uporabimo ali obnovimo. Od leta 2006 se je količina izrabljenih gum, ki so jih zbrali zbiralci odpadkov, povečevala in sorazmerno s tem so se od leta 2006 dalje povečevale tudi količine v predelavo oddanih izrabljenih gum. V letu 2010 je bilo v Sloveniji 80 odstotkov izrabljenih gum oddanih v energetsko predelavo, 20 odstotkov pa v snovno predelavo.

V državah članicah EU nastane vsako leto približno 3500 milijonov ton izrabljenih avtomobilskih gum. Zbere in predela se jih več kot 96 odstotkov. EU je obenem dosegla, da se je količina odloženih izrabljenih avtomobilskih gum od leta 1994 do leta 2006 zmanjšala z 62 odstotkov na 13 odstotkov.