V Evropski uniji na leto porabimo 800.000 ton plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Povprečni Evropejec jih je leta 2010 porabil 191 (Slovenec med 150 in 300), le šest odstotkov (v Sloveniji štirje odstotki) je bilo recikliranih. Več kot štiri milijarde vrečk na leto pristane v smeteh, piše BBC.

Evropska komisija bo še to pomlad objavila priporočila za zmanjšanje porabe plastičnih vrečk v Evropski uniji. Več kot 70 odstotkov od nekaj več kot 15.000 posameznikov, ki so sodelovali v javnem posvetovanju o tej problematiki, je bilo za njihovo takojšnjo prepoved. Nekatere države so jo že uvedle. Italija je lani postala prva evropska država, ki je prepovedala nerazgradljive plastične vrečke, za prihodnje leto so enako napovedali Združeni arabski emirati. Kitajska, Južna Afrika, Kenija, Uganda, Tajvan in Bangladeš so prepovedali vrečke iz zelo tanke plastike oziroma ločevalne vrečke. Prav te so v Bangladešu zamašile odtočne jaške, zaradi česar sta se močno povečala število smrtnih žrtev in obseg škode lanskih poplav. Somalija, Tanzanija in Ruanda pa so prepovedale vse vrste plastičnih vrečk.

Nekatere evropske države so sprejele mehkejše, a očitno dovolj učinkovite ukrepe. Za šolski primer omejevanja uporabe plastičnih vrečk velja Irska. Leta 2002 je uvedla davek v višini 15 centov za vsako plastično vrečko, ki jo prodajalec izda kupcu, kar je za 95 odstotkov zmanjšalo njihov delež med odpadki. V enem letu je 90 odstotkov potrošnikov uporabljalo trajne vrečke oziroma vrečke za večkratno uporabo. Ko se je njihova povprečna poraba na prebivalca leta 2006 spet povečala, je Irska davek povišala na 22 centov. Po njenem zgledu so davke na prodajo plastičnih vrečk uvedle Malta, Belgija, Nemčija, Španija, Norveška in Nizozemska.

Društvo Ekologi brez meja je po akciji Vrečka na vrečko decembra 2010 z nekaterimi poslanci državnega zbora podalo predlog zakona o omejevanju rabe nakupovalnih vrečk, ki je vključeval tudi davek na prodajo vsake plastične vrečke. Kljub načelni podpori tedanje vlade zakon ni bil sprejet, ker so ga zavrnili proizvajalci nakupovalnih vrečk, ki bi morali plačati ta davek.

Kolikokrat naj bi uporabili posamezno vrečko in kateri Slovenski trgovec jih proda največ, si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.