Znanja o ločevanju odpadkov ni nikoli preveč
Še vedno vprašanja, kam sodi pločevinka ali pokvarjena stenska ura.
Ločevanje odpadkov že dolgo ni več modna muha, temveč vsakdanja rutina, s katero ohranjamo naravne vire in odpadke spreminjamo v uporabne surovine. Znanja o tem, kaj sodi v kateri zabojnik, ni nikoli preveč. Vedno je kakšna sprememba.
Tudi zato je družba Slopak v sodelovanju z Mercatorjem v okviru evropskega projekta Ločujmo odpadke v nakupovalnih centrih po državi pripravila infotočke, na katerih ljudi opozarja na pravilno ločevanje odpadkov, jih pouči o odpadkih, ki jih vsak dan mečemo v različne zabojnike, in med obiskovalce deli letake, bombažne nakupovalne vrečke in brošure o kompostiranju.
Čeprav odpadke že nekaj let ločujemo in razvrščamo v več zabojnikov, imajo ljudje pri njihovem ločevanju še vedno težave. Na infotočki v Ljubljani so posamezniki še vedno spraševali, kam naj oddajo pločevinko, kozmetiko ali pokvarjeno stensko uro. Tudi pri ločevanju bioloških odpadkov še nastajajo napake. Enako je bilo v Postojni, Kopru in Kranju, kjer so sodelavci družbe Slopak v prvem tednu akcije delili nasvete, znanje in promocijsko gradivo o ločevanju odpadkov.
Kam gredo odpadki
V grobem še vedno velja, da med embalažo odvržemo vso plastično embalažo, lončke, plastenke, kozarce, vrečke, folije, kartonsko embalažo tekočih živil, tudi pločevinke, plastično embalažo nenevarnih kemikalij in kovinsko embalažo barv. Dobro je, da pred tem izpraznimo njihovo vsebino in jih stisnemo. S tem prihranimo prostor v zabojniku, saj odpadkom zmanjšamo volumen. Nikakor pa v zabojnik za embalažo, ki je po večini države rumene barve, ne odlagajte embalaže nevarnih snovi, njihovih ostankov ali kosovnih plastičnih predmetov. Razne polomljene igrače ali plastični stoli ne sodijo med embalažo, zato jih ne postavljajte ob zabojnike ali mečite vanje.
Več o ločevanju si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.