Poročilo izpod peresa 22 vidnih raziskovalcev nasprotuje večinskemu mnenju znanstvenikov, ki so prepričani, da bo propad okolja postopen in bo trajal stoletja.

V študiji, ki so jo pripravili biologi, ekologi, geologi in paleontologi s treh celin, so posledice globalnih sprememb, ki so se zgodile v preteklosti, primerjali s tem, kar se dogaja danes. Enačba za sedanje obdobje upošteva dva dejavnika - svetovno prebivalstvo, ki naj bi do sredine stoletja s sedmih milijard naraslo na 9,3 milijarde, in globalno segrevanje, ki bo preseglo dve stopinji Celzija.

Ko bo prišlo do sprememb v 50 do 90 odstotkih manjših ekosistemov, bo celotna mreža ekosistemov prešla v novo stanje, ki ga bo zaznamovalo izumiranje vrst. Ko se bo to zgodilo, poti nazaj ne bo, opozarjajo znanstveniki.

Ob sedanjih trendih bo raven 50 odstotkov dosežena že leta 2025, to pa je po mnenju znanstvenikov zaskrbljujoče blizu kritični točki, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Če se bo to zgodilo, bi propad ekosistemov povzročil velike motnje v oskrbi s hrano, saj bodo na rodovitnih območjih pridelali bistveno manj pšenice, koruze, riža, krme in drugih osnovnih pridelkov.

"Na tej točki bo to res nov svet v biološkem smislu," je dejal glavni avtor poročila Anthony Barnosky z univerze v Berkeleyju.

Znanstveniki sicer poudarjajo, da ni jasno, kdaj točno bi se lahko to zgodilo, saj imajo premalo podatkov o tem fenomenu. Obstaja pa veliko rešitev za preprečitev črnega scenarija - na primer odprava netrajnostnih vzorcev rasti in prekomernega trošenja virov, dodajajo.