Od 161 slovenskih planinskih koč, ki se jim je junija priključila še nova koča na Mrzlem vrhu, jih ima 55 vgrajene čistilne naprave oziroma so priklopljene na javno komunalno omrežje. Po veljavni uredbi bi morale tovrstno infrastrukturo sicer do konca leta 2017 imeti vse koče.

Tiste v zavarovanih območjih bi morale odvajanje in čiščenje odpadnih voda imeti urejeno že do konca leta 2015. Vendar jih ima od 37 planinskih koč v Triglavskem narodnem parku to infrastrukturo zaenkrat le polovica. Če lastniki stavb ne spoštujejo te  uredbe, so zanje predpisani prekrški.

"Na Planinski zvezi Slovenije se zavedamo, da je to velik problem in iščemo rešitve," je povedal strokovni sodelavec zveze Dušan Prašnikar in pojasnil, da je poglavitna težava v zagotavljanju sredstev. Investicija v čistilno napravo v visokogorju je zaradi transporta zelo visoka in presega 50.000 evrov, medtem ko najcenejša varianta v dolini stane okoli 15.000 evrov.

Praktično nemogoče je, da bi se trenutno potrebne investicije pokrile od prihodkov koč, ki so večinoma v lasti planinskih društev. Med vsemi planinskimi kočami v Sloveniji je po Prašnikarjevi oceni tržno uspešnih morda vsega skupaj le deset koč, vse ostale funkcionirajo le ob velikih količinah prostovoljnega dela in odrekanja.

Planinska društva sama iščejo rešitve, pri čemer na pomoč lokalnih skupnosti lahko računajo le izjemoma. Med evropskimi programi pa le redki posegajo na to področje. Nekaj čistilnih naprav vsako leto uspejo izvesti s pomočjo fundacije za šport, nekaj prispeva tudi Simobil prek sklada Si.voda.

"Vse to nam je zelo v pomoč, ni pa to celostna rešitev," je opozoril Prašnikar. Kot je pojasnil, imajo na Planinski zvezi Slovenije (PZS) pripravljeno projektno nalogo Ravnanje z vodnimi viri in odpadnimi vodami na planinskih kočah v RS, o celovitem reševanju problematike. Za potrebne investicije v vseh kočah bi potrebovali okoli 5,5 milijona evrov, finančno podporo pa iščejo na pristojnih ministrstvih.

Veljavna uredba med najstrožjimi v EU

Trenutno veljavna slovenska uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je med najstrožjimi v EU, je opozoril Prašnikar. Kot primer milejše zakonodaje je navedel francosko, ki v planinskih kočah dovoljuje suha stranišča in iztek odpadne vode v naravo.

To precej olajša investicijo, saj je problem čistilnih naprav tudi v tem, da so zanje potrebna voda in energija, ki sta v visokogorju v pomanjkanju. Z nekoliko nižjimi okoljskimi standardi bi te lažje izpolnjevali in s tem morda še več naredili za naravo, menijo v PZS, kjer si tudi prizadevajo za boljše ekološke standarde.

Po novi uredbi čistilne naprave v planinskih kočah obvezne do konca leta 2021?

V Sloveniji se obeta sprememba uredbe, za kar prihajajo pritiski tudi od lokalnih skupnosti. V Sloveniji je namreč med 10.000 in 20.000 objektov, ki so v podobni situaciji kot planinske koče in prav tako potrebujejo malo čistilno napravo, zato je sistemska rešitev potrebna, je izpostavil Prašnikar.

Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, so glede na dejansko stanje opremljenosti z ureditvami za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in ob upoštevanju vrste pobud za spremembo predpisov pripravili osnutek nove Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.

Osnutek nove uredbe je v javni obravnavi od 8. junija, pripombe pa na ministrstvu pričakujejo do 20. julija. V osnutku so med drugim predlagani podaljšani roki za zagotovitev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki bodo še predmet nadaljnjega usklajevanja glede na pripombe iz javne obravnave.

Po predlogu bi morali lastniki obstoječih neindustrijskih stavb, ki še nimajo urejenega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ureditev zagotoviti do konca leta 2021. Za tiste na območjih, kjer javna kanalizacija ni predpisana, pa bi morali lastniki ureditev zagotoviti ob prvi naslednji rekonstrukciji stavbe po uveljavitvi nove uredbe.

V osnutku nove uredbe so poleg podaljšanja rokov predlagane tudi nekatere spremenjene zahteve, in sicer je jasneje določeno, da je za enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe, v katerih se ne izvaja nobena dejavnost, izven meja aglomeracij možna tudi ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v pretočni greznici. Hkrati je možna uporaba kompostnih stranišč, za katere je predvideno, da bi se lahko uporabljala tudi v planinskih kočah.

"Načrtovano je, da se predlagane zahteve v postopku javne obravnave podrobneje obravnavajo tudi v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije," so poudarili na ministrstvu. Glede financiranja pa so pojasnili, bo za izvedbo investicij na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda za zmanjšanje emisij v vode iz kohezijskega sklada od leta 2020 na voljo 125 milijonov evrov.