Slovenija je v perspektivi še zmeraj ena najbolj vodnatih držav na svetu, kar pa ne sme nikogar po koncu te suše zazibati v novo spanje. Večino posledic te suše bi namreč lahko z dobrimi projekti ob pravem času že preprečili.

Slovenija je na treh četrtinah površja povirna država, v četrtini oziroma porečjih Mure in Drave pa dobivamo vodo iz avstrijskih visokih Alp z visoko vodo v juniju in avgustu, kar je idealno za kmetijstvo. Vendar bi za ublažitev sedanjih in v prihodnje vedno bolj pogostih vremenskih ekstremov, tako suš kot poplav, morali čim manj pozidavati poplavna območja, v kmetijstvu izbirati kulture, ki so prilagojene večjim temperaturnim nihanjem, in večnamensko zadrževati vodo.

Načrti in interesi

Kot pravijo na Inštitutu za vode, sedanje razmere kažejo, da bi bilo več načrtovanih zadrževalnikov v zaledju Vipavske doline, ki bi zdaj napajali tako Vipavo kot Hubelj, več kot dobrodošlih. Tako kot pred leti pripravljena študija, da bi vodo iz Malnov na postojnskem dovajali na obalo, saj bi dobivali boljšo vodo. Ali pa v Sežano, za katero vodo črpajo iz velikih globin. Nad Koprom je bil predviden zadrževalnik za bogatenje Rižane in njene podtalnice, pa tudi ni postavljen. Enako je s protipoplavnimi in protisušnimi zadrževalniki na Savinji in Savi. Dunaj ima v nasprotju s tem v gorah hranilnike vode, v dolino pa napeljan velik vodovodni cevovod. V rezervi.

Več o načrtih in bogatenju podtalnice si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.