Pasivna hiša Mitje Petkovška na Igu je prva v Sloveniji, ki je dobila certifikat priznanega nemškega Inštituta za pasivno gradnjo iz Darmstadta. Vrhunski telovadec je natančno vedel, kaj želi. Tehnološko dovršeno in energijsko kar se da varčno montažno hišo, ki je celo plusenergijska, saj južno stran strehe in nadstrešek pokrivajo sončne celice, ki proizvedejo precej več elektrike, kot je hiša porabi.

Kdaj ste bili najbliže temu, da bi nad gradnjo pasivne hiše ali bivalnimi razmerami v njej obupali? Zakaj?

Prav v nobeni fazi gradnje nisem pomislil na kaj takšnega. Ves čas sem sodeloval z ljudmi, ki sem jim zaupal. Obljubo, da bo hiša res pasivna, so tudi uresničili. Zdaj, ko v njej že nekaj časa bivam in uživam, vidim, da sem se odločil prav, in bi se s kakršnim koli kompromisom, da bi bilo drugače, težko sprijaznil.

Kaj šele zdaj veste o ogrevanju v vaši hiši?

Prepričal sem se, kako izjemno velik delež imajo v energijski bilanci tako varčne hiše sončni in notranji dobitki. Že če kuhamo bogato nedeljsko kosilo, še bolj pa, če na leden zimski dan sije sonce, se potreba po ogrevanju drastično zmanjša.

Kaj bi vsi morali vedeti o oknih in prezračevanju v energijsko varčnih hišah, pa najbrž ne vedo?

Zanimivo je, da stoje ob oknu, primernim za pasivno gradnjo, sploh ne moreš ugotoviti, da je zunaj –15 °C. Okna vsekakor lahko odpiraš, a za to ni nikakršne potrebe. Samodejno prezračevanje je čudovita stvar. Ni treba razmišljati, kdaj boš ob na stežaj odprtih oknih zračil in zmrzoval. Gostje so vedno navdušeni nad zrakom v hiši.

Kaj bi spremenili oziroma naredili drugače, če bi gradili še enkrat?

Tehnološko prav ničesar. Sicer pa me je starševstvo tako navdušilo, da bi naslednjič morda razmišljal o še eni otroški sobi.

Katera odločitev, ki ste jo med načrtovanjem ali gradnjo težko sprejeli, zdaj dobro vpliva na bivanje v hiši?

Vse je bilo premišljeno načrtovano in izvedeno. Ni presenečenj.

Kateri je največji plus in kateri največji minus življenja v energijsko varčni hiši?

Plusov je veliko: zanemarljiv strošek energije za ogrevanje, ki je od 50 do 60 evrov na leto, vedno svež zrak, ni plesni. Minusov ni. Res ne. No, razen tega, da je gradnja dražja.

Za bivanje v energijsko varčnih hišah naj bi veljala nekatera pravila. Na katero od njih se je bilo najteže navaditi?

Predvsem bi opozoril na »naj bi«. Precej je napačnih predstav o bivanju v pasivni hiši. Življenje je popolnoma običajno, le udobnejše, prijetnejše in cenejše.

Koliko nizkoenergijskih in pasivnih hiš ste si ogledali, preden ste se odločili za gradnjo?

Obiskal sem večino pionirjev graditeljev takšnih hiš pri nas. Imel sem tudi dobro podporo prijateljev, samograditeljev pasivnih hiš.

Kaj je prevesilo tehtnico, da ste se odločili za montažno gradnjo?

Predvsem sem vedel, da bom zaradi standardiziranih in certificiranih procesov od projekta do izvedbe dobil tisto, kar želim, in to brez zgubljanja živcev. Sploh pa me navdušuje les kot gradbeni material.

Ali nameravate energijsko bilanco hiše v prihodnje še izboljšati? Kako?

Hiša je bila že v projektu načrtovana vrhunsko, zato si sploh ne predstavljam, kako bi se jo dalo izboljšati.