Leta 2012 smo v Sloveniji v ozračje izpustili 18.911 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida. To je sicer za 6,4 odstotka manj kot leta 1986, ko smo začeli z omejitvami izpustov toplogrednih plinov, vendar več, kot bi morali po zastavljenih ciljih za prvo obdobje (2008-2012) po Kjotskem protokolu. Zavezali smo se namreč, da bomo emisije toplogrednih plinov omejili za osem odstotkov.

Po podatkih Agencije RS za okolje se največ emisij proizvede v energetiki. To vključuje porabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji, gradbeništvu in prometu. V letu 2012 je področje energetike proizvedlo 15.477 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida oziroma 81,8 odstotka vseh toplogrednih plinov. Sledijo kmetijstvo (1871 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida), industrijski procesi (1074 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida) in odlagališča odpadkov (488 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida). V celotni količini toplogrednih plinov ima največji delež ogljikov dioksid, ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriv. V letu 2012 je njegov delež znašal 82,9 odstotka. Toplogredne pline povzročata tudi metan in didušikov monoksid, ki nastajata pretežno v kmetijstvu.

K borbi proti izpustom toplogrednih plinov naj bi pripomogel tudi Kjotski protokol iz leta 1997, ki pravno zavezuje države podpisnice, da bodo zmanjšale emisije. Slovenija je Kjotski protokol ratificirala šele leta 2002. Z letom 2013 se je začelo drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola, ki bo trajalo do leta 2020. Evropska unija se je zavezala, da bo v tem obdobju emisije zmanjšala za dvajset odstotkov. Prav zato naj bi decembra letos v Parizu sprejeli globalni sporazum o podnebnih spremembah, ki naj bi zajel vse države podpisnice konvencije. Njegov cilj bo znižati emisije, ne zgolj v razvitih, temveč tudi v državah v razvoju. S tem naj bi dosegli, da se temperatura svetovnega ozračja ne bo zvišala za več kot dve stopinji Celzija.

Zaradi človeške dejavnosti, predvsem uporabe fosilnih goriv, se prekomerno zvišuje koncentracija toplogrednih plinov v ozračju, kar povzroča globalno segrevanje Zemlje. Posledice so naraščanje povprečne temperature, vremenske nevšečnosti, čedalje krajše zime, vse več naravnih nesreč …