Tradicija se bo v Deželi kozolcev srečala s sodobnostjo, pravijo organizatorji, saj bo na dogodku prisoten tudi eden izmed večjih lokalnih pridelovalcev lanenega semena, ki se pridelave loteva strojno. Lan bodo tako, kot so to počele v preteklosti, pulile ženske. Nato ga bodo zbrale v majhne snope in vdele v kozolec, kjer se bo sušil dva tedna. Ko se bo posušil, ga bodo otepli, nato pa stebla v majhnih snopih razgrnili po travniku, da se mladi. Po nadaljnjih treh tednih, ko bo lan »umlajen«, ga bodo pobrali in pripravljen bo na trenje. Pri tem bodo odleteli vsi deli stebla, ostala pa bodo le vlakna. Iz teh vlaken bodo ženske na kolovrat spredle predivo.

"Včasih se je reklo, če si prišel komu pomagat in si bil brez orodja, ali si prišel pulit lan. Saj za puljenje lanu ne potrebuješ ničesar, zgolj roke," pravijo organizatorji.

Dežela kozolcev iz Šentruperta na Dolenjskem je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu, ki jo je v dobrem letu in pol obiskalo že skoraj 30.000 obiskovalcev iz 35 držav. V njej je 19 sušilnih naprav, od tega je 17 kozolcev, med katerimi so zastopani vsi tipi kozolcev v Sloveniji. Namen postavitve je prikaz celotnega razvoja kozolca in njegove pomembnosti v slovenskem prostoru. Med kozolci, ki so na ogled, je tudi eden najstarejših ohranjenih dvojnih kozolcev pri nas in na svetu iz leta 1795 – Lukatov toplar.