Zaradi njegovih značilnosti so ga častili že Egipčani, ki so ga posvetili Ozirisu, bogu plodnosti in poglavarju kraljestva mrtvih. Zanimivo je njegovo pojavljanje v grški mitologiji, kjer so veje brš­ljana pomagale skriti veseljaka Dioniza pred jezno Zevsovo ženo, in tudi Bakh, rimski bog vina, veselja in razposajenosti, je povezan z njim. Če je bil bršljan narisan nad vrati krčme, je to pomenilo, da tam točijo dobro vino. Kot simbol zvestobe se morda najlepše pojavlja v ljubezenski zgodbi o Tristanu in Izoldi. Po njuni tragični smrti so ju pokopali vsakega na svoji strani cerkve. Iz grobov pa sta zrasla dva bršljana, se sčasoma prepletla in postala znamenje neumrljive in večne ljubezni. Na njegovo neuničljivost kaže tudi ime, ki ga zanj uporabljajo v angleško govorečih deželah (ivy) in pomeni večen ali nesmrten. Če obraste drevo, se ga lahko tako oklene, da ga ne izpusti več in mu ostane zvest do smrti. Tako postane tudi razumljivo, zakaj pri obredu poroke v grški pravoslavni tradiciji duhovnik uporablja vejico bršljana in zakaj so se v nemško govorečih deželah dekleta včasih krasila s šopkom bršljana. S tem naj bi si zagotovila ljubezen in zvestobo svojega ljubega. Ker lahko ovije in zaduši druge rastline, mu ponekod pripisujejo pomen smrti, v krščanskem srednjem veku pa je postal simbol nesmrtnosti duše po smrti telesa.

Tudi v našem izročilu najdemo nekaj zanimivosti, povezanih z njim. Na velikonočno nedeljo v vodi namočen in na glavo položen bršljanov venec bo človeku vse leto prinašal zdravje in veselje. Zdrav bo ostal tudi tisti, ki bo na veliko noč pred sončnim vzhodom pil studenčnico iz vrčka, narejenega iz bršljanovega lesa. Če na prvo poročno noč nevesta da bršljan pod blazine, bo ostala lepa, njen mož pa zdrav. Že iz naših vraž lahko sklepa-mo na nekatere značilnosti te zdaj po krivici prevečkrat prezrte rastline.

Navadni bršljan je trajna olesenela plezavka, ki zraste do 30 metrov ali celo več v višino in lahko doseže častitljivo starost več sto let. Največkrat ga vidimo v gozdovih, kjer prerašča debla dreves. Ker pri nas skoraj ne poznamo zimzelenih listavcev, je bršljan tu redka izjema, prilagojena našim podnebnim razmeram. Rad ima bogata in vlažna tla, tudi senca ga ne moti preveč, in če ne trpi suše in zimskega sonca, ostaja lepo zelen vse leto. Pravzaprav ni nič kaj preveč izbirčen, uspeva tudi v kislih tleh, le zastajanja vode ne mara. Septembra in oktobra cveti z drobnimi in neopaznimi zelenkasto rumenimi in dišečimi cvetovi z veliko nektarja, spomladi pa dozorijo temno modre do črne okrogle jagode. Zanimivo je, da ima na isti rastlini liste oblikovane na dva načina; na necvetočih poganjkih so listne ploskve razdeljene na tri do pet krp, na cvetočih pa so nedeljene, rombaste in s koničastim vrhom.

Bršljan vsako površino gosto preraste in ji s svojim zamolklim leskom vdihne nevsiljivo dostojanstvo in eleganco. Morda ga ima zato v svojem znaku osem najstarejših in najbolj prestižnih ameriških univerz, ki skupaj sestavljajo zvezo Bršljanova liga z zanimivim običajem sajenja bršljana za svoje študente. In to že od leta 1800.

Na vrtu nam pomaga zakriti manj lepe površine; morda stene lope in garaže, okrušen zid ali oporne stebre. Lahko ga pustimo, da preraste pergolo ali skrije kotiček za uživanje samote, leseno ali žično tanko ograjo pa spremeni v gosto zeleno živo mejo. Poleti se bodo tako preraščene površine zlile z zelenilom okolice, pozimi pa v okoliško belino vnesle obljubo novega življenja. Morda tudi še nismo nikoli pomislili, da se ravno zaradi zelenega in resnega ozadja lahko cvetoče trajnice ali enoletnice pokažejo v svoji barvitosti in da barve velikokrat prav zažarijo šele na njegovi zeleni podlagi.

Bršljan ne pleza samo navzgor. Zadovoljen je tudi, če se plazi po tleh in razprostre svojo zeleno preprogo tam, kjer trava nikakor noče uspevati. Največkrat je to pod gostimi drevesnimi krošnjami; z zasajanjem nabrežin pa lahko preprečimo erozijo. In to zelo uspešno, saj bršljan hitro raste in z njim ni veliko dela. Je skromen in zadržan, zlasti v prvih letih po sajenju, pozneje, ko postane bujen, pa ga zlahka oblikujemo s škarjami in po potrebi zgostimo ter pomladimo. Lahko ga uporabljamo kot pomočnika pri zatiranju plevela, saj površino tako prekrije, da ne dovoli drugim rastlinam, da bi se sploh razvile. Njegovo hitro rast lahko izkoristimo tudi takrat, ko želimo v posodi vzgojiti formalno oblikovan lik, na katerega bi drugače, če bi bil osnova pušpan, čakali več let. V posodo postavimo leseno ogrodje v želeni obliki in bršljan ga bo hitro prerastel.

Mnogi so prepričani, da je bršljan zajedavka, a ni tako. Dreves ne zajeda, saj ima lastne korenine, s katerimi načrpa vse potrebno. Drevo je samo opora, po kateri pleza proti svetlobi. Škodljiv postane le takrat, ko se razraste čez celo krošnjo. Tudi fasade ne poškoduje, samo odstranjevati ga ne smemo s silo, saj bi tako poškodovali omet. In bivanje v hiši, preraščeni z bršljanom, je prijetno poleti, ker preprečuje pregrevanje, pozimi pa preprečuje izgubljanje toplote. Da občutka bivanja v pravljici sploh ne omenjamo … Je pa bršljan na vrtu dobrodošel kot vir hrane za številne žuželke in s plodovi pozimi poskrbi za lačne kljune. Njegov les je zelo cenjen. Po uporabnosti ga postavljajo ob bok pušpanu in češminu. Uporaben je za rezbarjenje in izdelavo kakovostnih zagozd. Dobro prenaša onesnažen zrak in v zaprtih prostorih čisti zrak.

Kljub vsemu naštetemu pa velja omeniti, da spada med rastline, s katerimi moramo ravnati previdno. Je rahlo strupen in zaužitje jagod povzroči slabost. So pa plodovi grenki in jih po naključju nikakor ne moremo veliko pojesti. Že v antiki so ga uporabljali kot obredno in zdravilno rastlino (Hipokrat ga je opisal kot zdravilo za notranjo in zunanjo uporabo, stari Grki so verjeli, da bršljan preprečuje zastrupitve), v ljudski medicini pa za zdravljenje kožnih bolezni, revmatizma, zobobola in še marsičesa drugega. Vendar se kljub vsemu raje odločimo za varno uporabo v obliki tablet ali krem.

Lep je kot dekoracija na mizi v prazničnih dneh, v vazi med drugim cvetjem ali pa kot osnova za venčke. Vitice bršljana so gibke in jih z lahkoto oblikujemo, z njimi lahko celo zavežemo darilne pakete ali pa liste nalepimo na doma izdelane voščilnice. Tako kot vse zimzelene rastline tudi bršljan prenaša ljudem sporočilo narave v zimskih dneh. Svetli in topli časi bodo spet prišli.

Arhiv revije Deloindom+.