Poleg koreninskih gomoljev, rizomov, ki jih v trgovinah prodajajo spomladi, lahko nasad zasnujemo tudi s setvijo semen, pri čemer bodo cvetice že v prvem letu razvile rizome, ki jih bomo pred jesensko slano izkopali in čez zimo shranili v hladni kleti v suhi žagovini. V semenskih vrečkah je naprodaj večinoma seme nižjih sort s preprostejšimi cvetovi, primernimi za posode in obrobke gredic.

Setev

Sejemo lahko že v februarja v zaboje in platoje, ki jih v stanovanju ali ogrevanem rastlinjaku postavimo na svetlo polico. Po dveh ali treh tednih bodo vzklili prvi sejančki, ki jih bomo pozneje presadili v posamične lončke s svežo prstjo, in morda že konec marca posadili na prosto. Kupimo lahko seme enakih dalij ali mešanico raznobarvnih. Če bomo posejali seme iz semenske glavice, ki smo jo v pretekli sezoni posušili sami, moramo vedeti, da bodo sejančki zrasli v raznobarvne cvetice, tudi z različnimi lastnostmi, o katerih pišemo v prispevku Ognjemet različnosti.

Sajenje in delitev gomoljev

Dalije pogosteje vzgajamo iz gomoljev, kupljenih ali tistih iz preteklih sezon, ki smo jih uspešno prezimili v ne pretopli in presuhi kleti. Pri izbiranju gomoljev moramo biti pozorni, da niso nagubani in izsušeni, ker je takšne zelo težko spodbuditi k rasti. Na višino dalij, ki je najprej odvisna od izbranega kultivarja oz. sorte, vplivajo tudi debelina in starost gomoljev in seveda rastne razmere.

Gomolji kalijo na prostem od štiri do pet tednov, zato jih predčasno nakalimo v posodi, napolnjeni s kompostom, v svetlem prostoru s temperaturo 15°C. Zemljo občasno rahlo rosimo. Ko mine nevarnost spomladanskih pozeb, gomolje presadimo na prosto. Že nakaljene previdno potegnemo iz lonca ter z grudo vred posadimo.

Večdelne koreninske gomolje lahko po nekaj letih delimo, najbolje spomladi tik pred sajenjem, ko so na vrhu že nakazana očesa s poganjki, iz katerih bo pognal nadzemni del. Gomolje lahko tudi prerežemo, in sicer takrat, ko so poganjki že dolgi od 5 do 8 cm.

Sajenje, oskrba, opora

Dalije sadimo na prekopano in pognojeno gredico, jih vsaj 5 cm prekrijemo z zemljo ter utrdimo z roko. Da se bodo grmički lepše razrasli in bujneje cveteli, mlade rastline vršičkamo, ko je razvitih od 6 do 7 parov listov. Najbolje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih in prehranjenih tleh. Zadnji pogoj najlaže izpolnimo, če jim v vrtu namenimo samostojno gredico ali posodo, ko običajni vrtni zemlji primešamo kompost. Če jih sadimo med trajnice, jih lahko občasno dognojujemo s tekočim gnojilom za okrasne rastline, da bodo lepo cvetele. So tudi žejne rastline, zato jih v sušni poletjih zalivamo vsak drugi dan.

Pred izbiro dalij vedno preverimo predvideno višino in bujnost grmička, velikost cvetov in to, ali potrebujejo oporne količke. Nekatere sorte imajo kljub višini (večinoma se bomo srečevali s sortami, visokimi  od 30 cm do dveh metrov), kompaktno rastoče grmičke in ne potrebujejo oporo.

Bolezni in škodljivci

Najpogostejši škodljivci dalij so polži, voluharji in uši, ki napadajo mlade vršičke. Za zaščito pred voluharjem je gomolje priporočljivo posaditi v namensko zaščitno mrežo. Ob primernih vremenskih razmerah se jih včasih lotita pepelasta in siva plesen. Pri delitvi rastlin z rezanjem gomoljev moramo po vsakem rezu nož obvezno razkužiti, s čimer preprečimo prenašanje virusnih bolezni. Če so listi dalij marogaste barve, je velika verjetnost, da so okužene z virusom.