Upočasnjevanje krčenja gozdov je opaziti po vsem svetu, tudi v deževnih gozdovih v Južni Ameriki in Afriki. Kljub temu pa je svet od leta 1990 izgubil približno 129 milijonov hektarov gozdov - če je bilo pred četrt stoletja po svetu še 4,12 milijarde hektarov gozdnatih površin (31,6 odstotka svetovnih površin), jih je danes 3,99 milijarde hektarov (30,6 odstotka svetovnih površin).

Med letoma 1990 in 2000 je svet povprečno izgubil 0,18 odstotka gozdov letno, v obdobju 2005-2015 pa 0,08 odstotka letno, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP razbrati iz poročila, ki so ga danes predstavili v južnoafriškem Durbanu.

Najbolj se naravni gozdovi redčijo v tropih. V Braziliji je tako v zadnjih petih letih izginilo milijon hektarjev gozdov, o velikih krčenjih pa poročajo tudi iz Indonezije, Mjanmara, Nigerije in Tanzanije.

Območja, kjer so na novo posadili gozdove, so se medtem od leta 1990 povečala za več kot 110 milijonov hektarjev in zdaj predstavljajo sedem odstotkov vseh svetovnih gozdnatih območij.

Kot napovedujejo v FAO, se bo število naravnih gozdov tudi v prihodnje zaradi razvoja kmetijstva najverjetneje zmanjševalo, zaradi naraščajočih potreb po proizvodih iz lesa in okoljskih zahtev pa se bodo območja pogozdovanja v prihodnjih letih povečala.

Upočasnitev krčenja gozdov je ključna usmeritev pogajanj v okviru ZN za svetovni sporazum, po katerem bi omejili klimatske spremembe, ki jih povzročajo izpusti toplogrednih plinov. Dogovor naj bi svetovni voditelji podpisali decembra v Parizu.

Največ gozdov na svetu ima sicer Rusija - gozdovi predstavljajo 815 milijonov hektarjev površin oziroma 48 odstotkov vseh površin v državi. Sledita ji Brazilija z nekaj pod 500 milijoni hektarjev gozdnatih površin in Kanada s skoraj 350 milijoni gozdnatih površin.