Ne trgajte zaščitenih rastlin

23. 6. 2015 | Besedilo: S. O./STA

Triglavski narodni park, lepi čeveljc, kazen, rože

Pohodniki, ki bodo na širšem območju Triglavskega narodnega parka trgali zaščitene rastline, bodo plačali od 100 do 300 evrov globe, če pa bodo to počeli na osrednjem območju parka, jih čakajo penali v višini od 1000 do 4000 evrov.

Ker marsikateri planinec ne upošteva prepovedi trganja zaščitenih rastlin, v Triglavskem narodnem parku izvajajo poostreni nadzor v poletnih mesecih, ko so poti in stranpoti polne pohodnikov. Čeprav je Triglavski narodni park poln zelenja in različnih rastlin, samo praprotnic in cvetnic je kar 1400 vrst oziroma 40 odstotkov vse Slovenske flore, se na tem področju nahajajo tudi ogrožene rastlinske vrste. Med ogrožene rastline je do sedaj uvrščenih nekaj sto vrst. Na seznam so se uvrstile predvsem zato, ker so občutljive, redke, ali ker jim človek s svojimi posegi v naravo uničuje življenjski prostor.

Izmed ogroženih vrst je na prvem mestu lepi čeveljc, ki na področju celotne Evrope velja za strogo zavarovano vrsto. Gre za kukavičevko oziroma orhidejo, ki je značilna za bukov gozd, čeprav jo lahko najdemo tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. Kar petina slovenske populacije lepega čeveljca se nahaja prav v Triglavskem narodnem parku. V Sloveniji je lepi čeveljc ogrožena in strogo zavarovana rastlina že od leta 1922, saj ga ogrožajo gnojenje, intenzivna paša, posegi v naravni prostor, neprimerno gospodarjenje z gozdovi, pa tudi trganje rastline s strani nevestnih pohodnikov.

Predvsem je lepi čeveljc ogrožen na nekaterih področjih, ki so lažje dostopna pohodnikom, kot je območje Martuljka. Rastlina je še posebej ranljiva v času cvetenja, zato ravno sedaj poteka intenzivna akcija poostrenega nadzora nad trganjem lepega čeveljca. Poleg naravovarstvenih nadzornikov Triglavskega narodnega parka poostreni nadzor nad planinci pomagajo izvajati tudi inšpektorji, policisti in posamezniki, člani planinskih društev.

Ker gre za strogo zaščiteno rastlino, ki je na pragu izumrtja, bodo kršitelji, ki namerno uničujejo, nabirajo, poškodujejo ali trgajo to varovano vrsto, plačali visoke kazni. Policisti pa jih lahko celo obravnavajo zaradi kaznivega dejanja, saj je lepi čeveljc tudi predmet nadzora po mednarodnih konvencijah, ki urejajo nezakonito trgovino z ogroženimi vrstami. Kljub temu, da so predvidene kazni po zakonu o ohranjanju narave za trganje lepega čeveljca od 100 do 300 evrov, pa se jim po zakonu o Triglavskem narodnem parku, ki še dodatno omejuje trganje zaščitenih rastlin, lahko izreče celo globa od 1000 do 4000 evrov. Seveda pa lepi čeveljc ni edina rastlina, ki je zaščitena, zato bodo nadzorniki budno spremljali tudi trganje ostalih rastlin, ki so na seznamu ogroženih vrst. Medtem, ko je na področju celotne države strogo prepovedano iz narave odnašati zavarovane vrste rastlin, pa je na osrednjem območju Triglavskega narodnega parka prepovedano trgati in s seboj jemati tudi nezavarovane rastline.

Nadzor bodo nadzorniki izvajali kljub finančnim težavam, ki jih ima zavod Triglavski narodni park, ki je sredi leta še vedno brez programskega dela. Prav zato od države pričakujejo denar za normalno delovanje. Iz Triglavskega narodnega parka so namreč ministrstvu za okolje in prostor v pregled poslali osnutek nadaljnjega delovanja zavoda. »Vendar je bil zaradi izkazovanja negativnega poslovnega izida oziroma preseganja odhodkov nad prihodki program zavrnjen,« je na seji sveta zavoda Triglavski narodni park povedal v.d. direktorja Bogomil Breznik in dodal: »Resnično in zelo intenzivno si prizadevamo, da bi vendarle pridobili denar za delovanje javne službe in realizacijo nalog, ki nam jih nalaga zakon.«

Trenutno za normalno izvajanje programa v Triglavskem narodnem parku manjka okoli 200.000 evrov. Kaj si o zapletu misli slovenska vlada, še ni znano, saj njenega predstavnika na svetu ni bilo. Svetniki so ob tem s prstom pokazali na vlado, ki po njihovem mnenju s svojimi odločitvami jasno kaže, da ji slovenski ponos ne pomeni veliko. Hkrati pa se zavzemajo za spremembo zakona o Triglavskem narodnem parku na tak način, da bi se povečale pristojnosti sveta. Leta 2010 je namreč država svetu odvzela pravico do odločanja o direktorju zavoda. »Z imenovanjem Breznika je vlada pokazala, da svet zavoda ne pomeni ničesar. Moramo vztrajati, da se zadeve spremenijo in da ima lokalna skupnost vlogo soodločanja,« je bil kritičen predstavnik bohinjske občine Pavel Zalokar.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE