Otroci bodo spoznali mesojedke

3. 10. 2011 | Besedilo: Julijana Bavčar

mesojedke, Botanični vrt

Po dozdajšnjih odkritjih obstaja na svetu okrog 400 mesojedk. Sloves požrešnih rastlin, ki se jih je oprijel predvsem zaradi filmskih upodobitev v grozljivkah, je krivičen, saj si skromne življenjske razmere izboljšajo s tem, da z lovljenjem žuželk same poskrbijo za hranila. Za tiste otroke, ki bi radi skrivnostni svet mesojedih rastlin malce bolj spoznali, prireja Botanični vrt Univerze v Ljubljani 5. oktobra delavnico, ki bo ob 17. uri v rastlinjaku Tivoli nasproti čolnarne.

Značilna rastišča mesojedk so predvsem barja, mezišča, predeli v hribovitem svetu, kjer voda mezi čez skalno podlago in z nje odnaša hranila, in različna območja v deževnih gozdovih. Vse razen redkih izjem potrebujejo veliko vode. Brez žuželk bi lahko preživele tudi vse življenje, a tiste, ki jim uspe priti do plena, rastejo veliko hitreje in lepše cvetijo, saj je podlaga, na kateri rastejo, zelo skromna s hranljivimi snovmi.

Pasti, v katere se ujame plen, so aktivne (ker se premikajo) ali pasivne (ker mirujejo). Najbolj znana mesojedka iz prve skupine je muholovka, katere listi so podobni odprti školjki z dlačicami na robovih, ki se zapro, ko začutijo plen. Na mirujoče pasti pa se žuželke preprosto prilepijo ali vanje padejo, saj so listi rastlin preoblikovani v nekakšen vrček.

V Sloveniji rastejo v naravi avtohtone mesojedke

Vse mesojedke, ki so pri nas avtohtone, so zaščitene in jih je zaradi redkih in ogroženih rastišč prepovedano nabirati. Med najbolj znanimi so dolgolistna, okroglolistna in srednja rosika, ki rastejo predvsem na barjih s šotno podlago, kakršna so še ohranjena na Pohorju, pa tudi drugje po Sloveniji. Predstavnici rodu mastnic, ki uspevajo na vedno vlažnem kamnitem terenu, pa sta alpska in navadna mastnica. Alpska ima nežen bel cvet, redkejša navadna pa vijoličastega.

Delavnica v tivolskem rastlinjaku je namenjena otrokom od 5 do 10 leta, spoznavanje njihovega čarobnega sveta pa bo dopolnilo izdelovanje modelčkov mesojedk iz jesenskih plodov.

Več o mesojedih rastlinah pa si lahko preberete v članku Krivičen sloves o krvoločnosti, ki smo ga v naši tiskani izdaji priloge Deloindom objavili 3. novembra 2010.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE