V gozdovih najprej v rumenem zažari javor, sledijo mu kostanj, lipa, lipovec, breza in kraljica naših gozdov, bukev. Ker se z vrtovi obdajamo zato, da bi krogotok narave približali svojemu vsakdan­jiku, je prav, da tudi v najmanjšega posadimo drevo ali grm, ki nas bo grel s svojo jesensko obarvanostjo. Ste morda najprej pomislili na ognjeno rdeči javor, ki na zimzelenem ozadju izstopa kot nevesta med svati? Za Kraševce in Istrane ga najbrž ni lepšega od trmastega ruja, ki žari še novembra, Belokranjcem se milo stori ob trepetanju zlatnikov na povešavih poganjkih breze ... tudi macesen, edini naš iglavec, ki spremeni barvo odevala in ga pred zimo odloži, ima svoje občudovalce.

Med slovenskimi avtohtonimi vrstami imamo še dolgo vrsto takšnih, ki se res lepo obarvajo. Domača ostrolistni in gorski javor sta zaradi višine bolj za parke, a so tu še jesen, češnja, gaber, hrušica, jerebika, glog in dren ... Pa seveda rdečevijoličasta navadna trdoleska, lepotica, ki se ne odreče drzni kombinaciji barv, tudi ko odvrže liste. Ponekod v Sloveniji ji pravijo škofovska kapica, ker njene v štiri vogle oblikovane jagode spominjajo na pokrivalo cerkvenega dostojanstvenika. Najprej so oranžne, ko dozorijo, pa iz razpočenih nedrij ponujajo seme v barvi fuksije. Živobarvni plodovi, od rumene, rdeče do vijoličasto modre, so pomemben jesenski okras še marsikaterega od naštetih dreves in grmov, pa tudi zimzelene drevnine. Ker na vejicah kljub zmrzali vztrajajo dolgo v zimo, so za marsikoga še vrednejši okras od barvitega listja. Ne spreglejte vrtne zgodbe o jeseni in njenih barvah v novi izdaji revije Deloindom+.

Nova številka revije Deloindom+ je v prodaji od srede, 8. oktobra 2014. Nanjo se lahko naročite, če pokličete na brezplačno številko 080 11 99 ali pišite na elektronski naslov narocnine@delo.si.