Odpadlo listje lahko za nekaj časa še pustimo na trati zaradi barv, predolgo pa ne, zbrano na kupu pa bo do pomladi dovolj sprhnelo, da ga bomo porabili na okrasnih in zelenjavnih gredicah. Lahko pa ga tudi kompostiramo skupaj z drugimi organskimi odpadki in si pridelamo kakovostno gnojilo za naše rastline. Za to je primerno listje večine listavcev, z izjemo kostanjevega, hrastovega in orehovega, ker vsebuje nekatere snovi, ki zavirajo rast rastlin. Pri jesenskem rezanju rastlin moramo biti zelo zadržani. Tako pustimo vrtnice do spomladi popolnoma pri miru, izjemoma jim lahko prikrajšamo dolgo rast, da jih ne bi polomil sneg. V tem mesecu tudi presajamo in sadimo zeljnate trajnice, pa tudi drevnino, posajeno v plastičnih posodah. Za sadike z golimi koreninami, takšna je večina sadnih in drugih rastlin, pa je najprimernejši čas v novembru. Zdaj se bo začela tudi velika selitev na mraz občutljivih posodovk, ki smo jih imeli čez leto na prostem. Robustne vrste, kot so oljka, palme, oleandri, citrusi in druge, lahko ostanejo še nekaj časa na prostem, saj jim občasne nizke temperature ni škodijo, dokončno pa jih pospravimo pred napovedanim daljšim hladnim obdobjem. Lahko jih tudi nekoliko porežemo in pregledamo, ali jih ni morebiti napadel kateri od škodljivcev, kot so kaparji in pršice. Ti se lahko v notranjih prostorih hitro množijo in preselijo tudi na sosednje zdrave rastline. Lončene posode, ki smo jih spraznili, je najbolje takoj očistiti, saj bo delo lažje, kot če bi to počeli spomladi, ko se bo ostanek prsti čisto zasušen. Okrasnih čebulnic ni nikdar dovolj, zdaj, ko je ponudba v trgovinah izjemno bogata in barvita, pa se je še toliko teže upreti skušnjavi. Kjer imamo težave z voluharjem, sadimo tulipane v mrežo, škodljivca pa lovimo s pastmi in ga preganjamo z drugimi načini, da se ne bi preveč udomačil. Trato še naprej kosimo in z nje odstranjujemo odpadlo listje, gnojenje z mešanicami, ki vsebujejo večji delež kalija, pa bo njeno rast zgostilo.