Juta Krulc, ime, ki ga slovenski ljubitelji vrtov, botaniki in varuhi narave omenjajo z velikim spoštovanjem, je najstarejša slovenska arhitektka. Rodila se je eno leto pred začetkom prve svetovne vojne v Radovljici. Diplomirala je leta 1937 pri arhitektu Ivanu Vurniku, z diplomskim delom kopališče v Radovljici. "Njena večna radovednost in ustvarjalna žilica sta jo usmerjali v analizo rastlin, vsake cvetlice, ki jo je narisala. Razvila se je v krajinsko arhitektko pet desetletij pred izumom tega naziva za oblikovalce vrtov in krajin," je ob razstavi zapisal Gojko Zupan.

Oblikovala je okrog 400 vrtov, pretežno družinskih, načrtovala pa je tudi zasaditve javnih površin. Zasnove je vedno prilagodila podnebnim in prostorskim danostim. Brez strukturnih ali barvnih agresivnosti je v svoje zasaditve uvajala trajnice, štejejo jo celo med začetnike oblikovanja s trajnicami v vrtu. Znanje je pridobivala tudi s potovanji po svetu, bila je v prijateljskih stikih s hortikulturnimi strokovnjaki, kakršna sta bila Jelena de Belder Kovačič in Ray Jeffs, glede na vse večje zanimanje za urejanje krajine in kulturo vrtov pa s svojimi izkušnjami odpira nova obzorja tako stroki kot ljubiteljem. Ves čas pa se, kot navajajo viri, ukvarja s proučevanjem rastlinstva v Sloveniji in z botanično risbo rastlin.

Ob razstavi, ki je nastala v sodelovanju Centra arhitekture z arhitekturno galerijo Dessa, je na Židovski stezi urejena začasna zasaditev, ki jo je zasnovala Juta Krulc v sodelovanju in s pokroviteljstvom Vrtnarstva Levičnik.